Boštjan M. Zupančič o ostarelem Kučanu: "Kučan poziva k nezakonitemu pregonu, ki ni mogoč."

  • Napisal  Nova24TV.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Dejan Židan in Milan Kučan Dejan Židan in Milan Kučan Urban Cerjak/Demokracija

V oddaji Kdo vam laže? je voditelj Boris Tomašič tokrat gostil uglednega pravnega strokovnjaka Boštjana M. Zupančiča, ki je bil med drugim sodnik tudi na slovenskem ustavnem sodišču in na Evropskem sodišču za človekove pravice.

V oddaji je na podlagi nekaterih primerov iz judikature ECHR pojasnil, da “sovražni govor” kot pravni termin ne obstaja, in opozoril na resnost tako nedavnega grozečega Kučanovega govora na Ilovi Gori kot tudi Šarčevega poziva podjetjem v državni lasti, da prenehajo oglaševati v medijih, ki naj bi širili “sovražno vsebino”. V oddaji je spregovoril tudi o novoimenovani ustavni sodnici in svoji nekdanji učenki dr. Katji Šugman Stubbs.

Boštjan M. Zupančič je že na Twitterju zapisal, da “sovražni govor” kot pravni termin ne obstaja. V oddaji je nadalje pojasnil, da je to t. i. “hate speech”, ki ga kot floskulo navajajo levičarji, in “vsi v isti sapi govorijo o človekovih pravicah, ampak po judikaturi evropskega sodišča je vztrajno od primera Handyside veljala doktrina, da je treba govoru – sovražnemu ali ne – dati najbolj odprta vrata. In ta ideja o psu čuvaju izhaja iz tega, pes čuvaj je tisti, ki napada etablirano oblast in brani demokracijo pred oblastjo, saj demokracija druge obrambe pred oblastjo ne rabi. V Strasbourgu je tako vedno tožena država kot nosilec oblasti. Sovražni govor je lahko bolj sovražni ali manj sovražni, je pa tudi v kazenskem zakoniku. 297. člen KZ govori o nestrpnosti, o govoru itd. Ampak ta ni kazniv, tudi po popolnoma korektnih navodilih vrhovnega javnega tožilstva, če ne ogroža javnega reda in miru”, je pojasnil Zupančič. “Če vi nekaj izjavite, kar ne ogroža javnega reda in miru, potem vas lahko tista oseba, na primer Svetlana Slapšak ali pa kdo drug, toži zaradi žalitev in obrekovanja, ampak je to zasebna tožba. Država pri tem ne posega vmes, če se ne zgodi kaj več kot pa le neko besedičenje,” je Zupančič razložil, kje je meja med kaznivim in dovoljenim govorom.

 

Celoten članek lahko preberete tu.

nazaj na vrh