Bomo plačniki RTV-naročnine še naprej plačevali podobne reči: Voditelj Studia City Marcel Štefančič je revolucionarno nasilje in sekanje glav označil za pravičniško dejanje!

  • Napisal  vir: nova24tv.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Marcel Štefančič, voditelj oddaje Studio City (Foto: STA) Marcel Štefančič, voditelj oddaje Studio City (Foto: STA)

V Delovi prilogi Ona, ki je izšla 6. novembra, so objavili tudi obsežen intervju z voditeljem oddaje Studio City Marcelom Štefančičem, jr. Štefančič je Cankarjevo mater označil za pošast, podprl je politično nasilje in pokazal svojo splošno zaslepljenost s sovraštvom do kapitalizma. Takšen človek na nacionalni televiziji vodi oddajo Studio City v najbolj gledanem terminu – za naš denar.

Intervju s kontroverznim Štefančičem se je začel dobro, a je hitro skrenil. Tako je na začetku priznal, da je podoba Cankarja, ki jo gradi šolski sistem, ločena od realnosti, “gre za čisti mit”, se je izrazil. Ob tem je pohvalil Cankarjeve prve stavke, s katerimi je znal pritegniti bralca. Cankar naj bi po Štefančičevih trditvah znal obdržati bralca že s prvo povedjo svojih del ravno zaradi realnosti razmer, ki se jih današnji pisci ne zavedajo.

Ali kakor se je Štefančič izrazil: “Ker je moral s svojim pisanjem preživeti! In to na najbolj brutalnem in povampirjenem trgu takratnega kapitalizma, ki je imel za take, kot je Cankar, v planu le odurno revščino.” Kar Štefančič nikakor ne more izustiti, je dejstvo, da je Cankar moral biti vrhunski, če je hotel preživeti s pisateljevanjem. Današnji “svobodni” umetniki in drugi levo-liberalci, ki so jih polna usta Cankarja, znajo samo jokati, kako jih država ne podpira dovolj.

Cankar je bil prvi poklicni pisatelj
Samo tarnajo, kako je država mačehovska do njih, medtem ko recitirajo vse cankarjanske krilatice, ki jim pridejo na misel. V realnem svetu je tako, da uspejo najboljši, medtem ko morajo drugi imeti redno službo in lahko pišejo v prostem času. Tu ni nikakršne prekarnosti, na kakršno se je v intervjuju o Cankarjevem načinu dela navezal Štefančič, to je pogoj za uspeh. To pozneje v intervjuju potrdi tudi Štefančič, ko pravi, da so še Cankarjeva pisma založnikom “prave male študije zapeljevanja. Prepričati jih je moral, naj mu plačajo – vnaprej. Stalno je trgoval, krošnjaril, se pogajal”.

Ivan Cankar (Vir: Twitter)

To, kar opisuje Štefančič, so sposobnosti, ki so v kapitalizmu, ki ga sam zavrača, zelo cenjene. Namreč, kažejo na to, da je Cankar znal ceniti svoje delo, da je znal zahtevati primerno plačilo, da se je znal pogajati s svojimi založniki ter da je imel tako ambicije kot sposobnosti za doseganje še nečesa več, da se ni bil pripravljen zgolj sprijazniti s ponujenim. Prosti trg je namreč najboljša uravnilovka.

Napadi na mater, ki se je žrtvovala za sina

Štefančič nadaljuje, kako so komunisti iz Cankarja pobrali samo dele, ki so jim najbolj dišali, po osamosvojitvi pa so se izgubili tudi ti. Na tej točki je napadel tudi Cankarjevo mater, ki jo je označil za pošast. Cankarjev odnos z materjo “so nam sicer res od nekdaj slikali kot srčen in idiličen, resnica pa je seveda povsem drugačna. Cankarjeva mama je bila bolj kot ne pošast”.

Kaj je razlog za take besedam? Dejstvo, da je svojega sina ljubila in se bila zanj pripravljena odreči marsičemu? A Štefančič na to gleda drugače, lahko bi rekli precej nehvaležno. Po njegovem mnenju je Cankarju mama “delala teater” in mu dajala občutek, “da pije njeno kri”. “Zadolževala ga je tako pošastno, že kar stalinistično, da je lahko zbežal le v literaturo.” Iz Štefančičevega mišljenja torej sledi, da so starši, ki se odrekajo stvarem zato, da bi svojim otrokom omogočili boljše življenje, slabi starši.

Nasilje kot sredstvo politične revolucije Štefančič podpira. (Vir: Twitter)

A Štefančič se ni ustavil zgolj pri deljenju starševskih nasvetov. Marksist ne more iz svoje kože, ne da bi spotoma zagovarjal še politično nasilje za dosego revolucije. Tudi Štefančič ne more imeti miru, ne da bi zagovarjal krvavo revolucijo. Tako pravi: “Cankar je vendarle pomagal pripraviti revolucijo.” “Da, revolucionarno nasilje je bilo pravično. Prav ste imeli, ko ste porezali nekaj tisoč glav … Ampak kaj, ko vam po revoluciji ni uspelo spremeniti tudi samih sebe!” Štefančič citira Cankarja in doda, da je to “Cankar na vrhu svojih moči”. Da je to Cankar, ki ga ne bo citiral nihče.

Cankar, ki hvali revolucijo, dober, Cankar, ki opisuje trpinčenje otrok in živali, nesprejemljiv

Mar se je sploh za čuditi, zakaj ni kot del Cankarjevega kanona sprejeta ena vrstica teksta, ki podpira nasilje? Živimo namreč v demokratični in civilizirani družbi. Nasilje ni način, kako reševati spore ali zmagati. Po drugi strani pa bi marksisti radi še danes prosto rezali glave svojih političnih nasprotnikov.

Levičarski antifa teroristi so trenutno še na stopnji požiganja; na fotografiji Hamburg ob sestanku voditeljev G20. (Vir: Twitter)

A kolikor Štefančič rad opeva Cankarja, se mu zdi, da je bila njegova duša “poleg vsemu drugemu predana tudi številnim mračnostim”. Po njegovem mnenju so številni Cankarjevi teksti danes neobjavljivi, ker v njih pobijajo pse ali pa vsebujejo opise mučenja in trpinčenja oslov, psov in otrok. Kot spoznamo na koncu, je Cankar levičarjem všeč zgolj takrat, ko lahko pobirajo njegove citate in jih izven konteksta uporabljajo v javnosti. Ko pride do celostnega vpogleda v Cankarjev opus, hitro pobegnejo daleč stran, saj se izkaže, da Cankar ni politično korekten, kakor so sami, in s svojo predanostjo kruti resnici žali njihov pogled na svet.

A. B.

nazaj na vrh