Belokranjci bodo proti migrantskemu centru v sredo protestirali v Metliki: “Borili se bomo za dobrobit naroda, za nas, za naše otroke.”

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija (foto: arhiv Demokracije) Simbolična fotografija (foto: arhiv Demokracije)

V Beli krajini bodo v sredo protestirali proti migrantskemu centru kjerkoli na njihovem območju. Protest bo v Metliki, poudarjajo pa, da velja za celotno Belo krajino. V uredništvu smo pridobili mnenje Annemarie Šimec, predstavnice Civilne iniciative Metlika. Slednja je bila namreč ustanovljena pred kratkim. V Beli krajini je prva civilna iniciativa vzniknila jeseni 2016, tudi ti pozivajo na protest v Metliko.

 

Šokantni so podatki o brezbrižnosti vseh treh belokranjskih županov (župana in dveh županj), ki odgovarjajo “orkestrirano”, političnih strank, kjer sta Belokranjcem odgovorili le dve stranki, v molk se je zavil tudi Borut Pahor, predsednik države, pa tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan se za pozive civilne iniciative ne zmeni.

Slovensko državno mejo je letos prečkalo 5-krat več ilegalnih migrantov, na območju Bele krajine pa 18-krat več. Julija je mejo nezakonito prešlo povprečno preko 30 migrantov dnevno. Med migranti je največ državljanov Pakistana, Alžirije in Afganistana, njihovo število se še naprej močno povečuje. Poleg tega je veliko Irancev, Maročanov, Iračanov, Turkov, Indije, Nepalcev in Eritretrejcev. Sirijcev, kjer je bila vojna, je precej manj kot desetina vseh.

Gre torej za državljane držav, kjer ni vojn, zato ne gre za begunce, pač pa za klasične ilegalne migrante.
Tudi policija navaja, da se trend ilegalnih prehodov “še naprej močno povečuje”, Urad Vlade RS za oskrbo in integracijo migrantov pa je v zadnjem obdobju objavil 8 javnih naročil, iz katerih je razvidno, da načrtujejo postavitev registracijsko-migrantskega centra tudi na območju Bele krajine.

Na to so se Belokranjci in Belokranjske odzvali z odličnim “ne”.
Prvi protest proti podobnemu migrantskemu centru so izvedli 12. oktobra 2016. Takrat v Črnomlju, s protestom so preprečili postavitev centra, za katerega je bilo po dostopnih podatkih že vse pripravljeno.

Tokrat bo protest v Metliki. Civilni iniciativi Metlika in Bela krajina ga pripravljata v sredo, 5. septembra 2018, ob 16.30.
Protest bo potekal na parkirišču pred stavbo občine Metlika. Poudarjajo, da gre za celo Belo krajino in ne samo za Metliko.

 

Maja Kocjan, predstavnica CI Bela krajina, na protestnem shodu v Črnomlju, 12. 10. 2016.
Predstavnica Civilne iniciative proti migrantskemu centru Bela krajina, Maja Kocjan, je na svoji Facebook strani zapisala: “Pred dobrim mesecem je direktorica Urada za oskrbo in integracijo migrantov v skupnem intervjuju za radio Ognjišče dejala, da odlično sodelujejo z belokranjskimi župani. Danes vsi po vrsti zanikajo, da sploh kaj vedo, ‘le slučajno’ so v izteku natančno opredeljeni javni razpisi za postavitev sprejemno-registracijskega centra.
V sredo pride v Črnomelj tudi državni sekretar g. Šefic in se bo lahko na licu mesta opredelil ali bodo razpise umaknili ali ne!”

Annemarie Šimec: Cilj je samo eden: Zaščititi našo siromašno, ampak lepo Belo krajino!

Annemarie Šimec, predstavnica Civilne iniciative Metlika
Za mnenje o tem, kaj pričakujejo po protestnem shodu tokrat v Metliki, smo vprašali Annemarie Šimec, predstavnico in pobudnico Civilne iniciative Metlika.

Uvodoma je zapisala, “da je Civilna iniciativa Metlika nastala v enem samem trenutku”, in sicer, ko sama ni mogla več prenašati zaskrbljenih obrazov ljudi, ki jih v Metliki vsakodnevno srečuje. Zelo jo je zaskrbelo dejstvo, da ljudje živijo na svoji zemlji v strahu in se bojijo svobodno gibati. “Gre namreč za obmejne vasice, kot so Rakovec, Želebej, Božakovo, Rosalnice, Drašiči, pa tudi sama Metlika ni izjema, saj leži tik ob meji. Tukaj se ljudje v poznih popoldanskih urah zaklepajo v svoje domove in strahoma pričakujejo jutro,” je zapisalaŠimčev .

In nadaljevala: “Stvari so dosegle vrhunec, ko smo Belokranjci na državnem portalu opazili objave za javna naročila Urada za oskrbo in integracijo migrantov. To je bila pika na i. Po Metliki je vest zaokrožila v delu dopoldneva in videla sem, da takšne stvari ne moremo samo nemo sprejemati niti jih pustiti, da se bi rešile same od sebe. Sploh pa ne, da bi čakali, da se javna naročila spremenijo v dejanje in to je postavitev migrantskega centra v Metliki. Vzela sem stvari v svoje roke in s svetlobno hitrostjo prevzela pobudo, da je zdaj zadnji čas, da naredim nekaj za nas, za sosede, za vaščane, za meščane občine Metlika.

Iz tega je zelo hitro nastala Civilna iniciativa, saj so me vsakodnevno ljudje ustavljali po ulici in mi vlivali se več samozavesti. Začeli smo zbirati podpise pod peticijo. Videla sem, da nisem sama in v meni se je razžarel plamen strasti, da se takoj vključim v delo za naše skupno dobro. Rekla sem si, da bom to naredila zase, za svojo družino, sosede, vaščane – za celo Metliko. Poudariti želim, da to nisem in ne delam za nikakršne lastne interese, nikakor za nobeno promocijo političnih strank, še najmanj pa za kakšno lastno politično delovanje.

Nikoli nisem želela biti v politiki in me to absolutno ne zanima. Tu me lahko držite za besedo in upam si to tudi podpisati. Sem oseba, ko začutim, da se ne počutim dobro v svojem kraju, to pomeni, da začutim, da se iz okolice čuti nek strah, nezadovoljstvo, ogorčenost, takrat sem vedno bila pripravljena nekaj narediti, kolikor je seveda v moji moči. Nikoli javnega dobra nisem delala za nikakršno lastno korist, niti približno za lastno eksistenco, vedno za dobro vseh nas. Tudi tokrat gre za pobudo, ki ima samo en cilj: Zaščititi našo siromašno, ampak lepo Belo krajino!”

O cilju Civilne iniciative Metlika pa: “Civilna iniciativa Metlika si bo prizadevala, da bo upoštevan glas ljudstva, želje volivk in volivcev, ki jih za tako pomembne stvari nihče nič ne vpraša. Ne bomo dovolili gradnje niti migrantskega centra niti registracijsko-migrantskega centra. Shod bo le pokazatelj, da smo se pripravljeni boriti za mir, sožitje, prijazno okolje, predvsem pa opozoriti, da se v demokraciji takšne odločitve prinašajo z voljo ljudstva in ne da se bi takšne odločitve prinesle samo tako iz vrha države, kot ne, da se naklepajo potihoma, brez obveščanja naroda, ki živi na svojim zemlji, za slednjo se bori, jo ureja – in ne pozabimo – plačuje visoke davke. Ljubljana je vedno pozabljala na nas, poudariti želim samo glede cestne povezanosti, kar je največji problem odrezanost Bele krajine od ostalega dela Slovenije, pa da nadaljujem z ekonomsko zapostavljenostjo, pa recimo javna infrastruktura in še bi lahko naštevala. Zato ne bomo dovolili, da se postavljajo tako centri po Beli krajini, ker če že država v vseh pogledih zapostavlja Belo krajino, jo naj zapostavi tudi z mislijo na gradnjo migrantskih centrov. Ne, ne bomo pri miru, borili se bomo za naš kos zemlje. Imamo zbrane podpise pod peticijo v tolikšnem številu, da sama nisem mogla verjeti, da je med ljudmi takšno nezadovoljstvo.”
“Srečna sem, da smo stopili skupaj, da še vedno znamo pokazati, da smo skromni, a dobrosrčni ljudje do nevsiljevanja, kateri hočemo živeti našo belokranjsko življenjsko zgodbo na dostojanstven in človekoljuben način, v zdravem okolju in naši bogati kulturni dediščini. To nam mar omogoča ustava, kajne? Borili se bomo in ne bomo dovolili nikomur, da nam vzame še toliko dostojanstva, kolikor nam ga je ostalo.”

Na vprašanje, ali po objavi protesta v civilni iniciativi čutijo kakšne pritiske, je njihova predstavnica povedala naslednje: “Po najavi protesta ne čutimo nobenih pritiskov, ne od ljudi (vsi so prezadovoljni, da smo istega mnenja v tako velikem številu), ne od nobenih javnih institucij in seveda ne od države, saj smo pisali vsem parlamentarnim strankam v vednost. Vendar moram povedati, da nismo vredni niti njihovih odgovorov, saj po dveh tednih nismo dobili pisnega pojasnila, čeprav smo jih lepo prosili, naj nam odgovorijo v sedmih dneh. Odgovora smo dobili le od strank SNS in SDS. Prejeli smo odgovore še od vseh treh belokranjskih občin, Metlike, Semiča in Črnomlja, ki poenoteno odgovarjajo, da nimajo pojma, da bi se gradil migracijski center v Metliki. Odgovorov prav tako nismo prejeli niti od predsednika države niti od predsednika državnega zbora. Toliko smo vredni, zato Belokranjci, ne pustimo se izkoriščati. Ne bomo odnehali, dokler ne dosežemo svojega cilja. Nočemo migrantov ne v Metliki, ne v Beli krajini in ne v Sloveniji. Prvenstveno se mora omogočiti nam, slovenskemu narodu, boljše življenje. Smo skromen narod, ampak s čisto vestjo.”

Annemarie Šimec je na koncu še dodala: “Borili se bomo za dobrobit naroda, za nas, za naše otroke.”

nazaj na vrh