Vse večkrat je slišati obtožbe, da je naše sodstvo zaznamovano s korupcijo, zato je nizka stopnja zaupanja nekaj povsem normalnega. Tako se ne smemo čuditi, da smo se na lestvici OECD znašli blizu dna, med Italijo in Latvijo, slabši pa smo denimo od Mehike, Južne Afrike in Rusije.
Zgodba Blaža Starca je še ena v nizu zgodb drugorazrednih državljanov, ki mu je slovensko pravosodje, bolje rečeno krivosodje uničilo mlado življenje – njemu in njegovemu dekletu, saj sta si začela ustvarjati skupno prihodnost. »Nimaš kaj narediti,« so bile besede našega sogovorca. »Na institucije se v Sloveniji ne morete zanesti.«
Neverjetna lahkotnost izhaja iz listin, ki so nastale na Višjem sodišču v Ljubljani ob obravnavi zahteve zagovornikov dr. Milka Noviča za izločitev tistih sodnikov višjega sodišča, ki so ga, dne 22.12.2017, obsodili na 25 let ječe, za »umor iz morilske sle, iz koristoljubnosti, zato da bi storil ali prikril kakšno drugo kaznivo dejanje, iz brezobzirnega maščevanja ali iz kakšnih drugih nizkotnih nagibov« po 4. odstavku 116. člena Kazenskega zakonika. Višje sodišče je namreč dr. Milka Noviča obsodilo za dejanje, ki ga po ugotovitvi sodnika Zvjezdana Radonjića ni storil in ga tudi sploh ni mogel storiti, vrhovno sodišče pa je še pred tem ugotovilo, da so sodniki višjega sodišča v prvem postopku grobo kršili procesni zakon in ustavna jamstva. Popolna odsotnost vsake odgovornosti, samokritičnosti in razumne presoje izhaja iz odločitve o tem, da morajo v drugem krogu sojenja v zadevi Jamnik odločati isti višji sodniki. Tisti, ki so v istem primeru že grobo kršili zakon in ustavo.
Da se je pred meseci na Kemijskem inštitut (KI) v Ljubljani nekaj dogajalo, smo izvedeli tudi mi. Sama sem prek uradnega Twitter računa nacionalnega KI pristojne spraševala, ali drži informacija, da so jih obiskali kriminalisti oziroma policija.
