Angelika Mlinar se ne namerava odpovedati avstrijskemu državljanstvu – če ji ne bodo dopustili dvojnega državljanstva, z njeno ministrsko kandidaturo ne bo nič

  • Napisal  STA, G. B.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Facebook foto: Facebook

Na ministrstvu za javno upravo in v službi vlade za zakonodajo menijo, da mora imeti minister slovensko državljanstvo. Koroška Slovenka Angelika Mlinar, ki jo SAB vidi na mestu kohezijske ministrice, se ne namerava odpovedati avstrijskemu državljanstvu. Če ji ne bodo pustili dvojnega, bo po njenih besedah to zadeve zakompliciralo.

 

Mlinarjeva je avstrijska državljanka, predsednica SAB Alenka Bratušek pa je v torek dejala, da si že ureja tudi slovensko državljanstvo, saj ne glede na različna pravna mnenja menijo, da je tako prav.

In res so se v medijih in na družbenih omrežjih zvrstila nekatera nasprotujoča si mnenja pravnikov. Na ministrstvu za javno upravo so za STA navedli, da zakoni o vladi, o funkcionarjih in o državni upravi ne določajo pogojev za ministre, torej tudi pogoja glede državljanstva ne. Menijo pa, "da bi bilo možno v zvezi s tem upoštevati 44. člen ustave, ki določa, 'da ima vsak državljan pravico, da v skladu z zakonom neposredno ali po izvoljenih predstavnikih sodeluje pri upravljanju javnih zadev', in na tej podlagi sklepati, da mora minister biti državljan Republike Slovenije".

STA še čaka tudi podrobnejša pojasnila službe vlade za zakonodajo, so pa že povedali, da tudi oni menijo, da mora imeti minister slovensko državljanstvo.

Bratuškova je v torek sicer izrazila pričakovanje, da bo Mlinarjeva, ki jo bodo za ministrico uradno predlagali šele po sprejetem proračunu, obdržala tudi avstrijsko državljanstvo in bo imela torej dvojno državljanstvo.

Mlinarjeva je za avstrijske medije potrdila, da je oddala dokumentacijo na pristojni dunajski urad in notranje ministrstvo in da upa, da se bo Avstrija odločila, da ji dovoli dvojno državljanstvo.

Postopki pridobivanja dvojnega državljanstva namreč niso tako enostavni, saj Avstrija tega načeloma ne dovoljuje. Tudi slovensko notranje ministrstvo na svojih spletnih straneh pojasnjuje, da večina držav zaradi preprečevanja dvojnega državljanstva predpisuje za sprejem v njihovo državljanstvo odpoved dosedanjemu državljanstvu ali avtomatično prenehanje državljanstva, če njihov državljan prostovoljno, na lastno prošnjo, sprejme tuje državljanstvo.

Mlinarjeva je za slovensko spletno stran avstrijske ORF priznala, da je avstrijski zakon glede tega restriktiven, a da ima veliko avstrijskih državljanov dvojno in celo trojno državljanstvo in da to ni nič takega. Zato si ne predstavlja, da bi njeno prošnjo zavrnili.

"Če bi se to dejansko zgodilo, bi me to spravilo v težave, ker nimam namena oddati avstrijskega državljanstva," je ob tem zatrdila Mlinarjeva. "Sem koroška Slovenka, sem Avstrijka, sem bila avstrijska političarka. Te zgodovine ne morem kar tako odpisati. Tu imam družino, življenje in to bi bilo kar komplicirano," je odgovorila na vprašanje, kaj bo storila, če Avstrija njeno željo odkloni.

O tem, koliko časa imajo za razrešitev vprašanj, pa Mlinarjeva pravi, da načeloma do konca leta. "Prva ovira je sprejem proračuna v Sloveniji, potem pa bi šli v akcijo in drugih ovir kot vprašanje državljanstva nimamo," je dejala političarka.

Ko gre za slovenski del postopkov pridobivanja slovenskega državljanstva v Sloveniji, pogoje za pridobitev državljanstva določa zakon o državljanstvu. Ta med drugim določa, da posameznik lahko državljanstvo pridobi z naturalizacijo ali prek izredne naturalizacije, ki omogoča pridobitev slovenskega državljanstva pod lažjimi pogoji, kadar to lahko koristi tudi državi - predvsem, kadar za to obstajajo utemeljeni znanstveni, gospodarski, kulturni, nacionalni ali podobni razlogi.

Pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v zamejstvu, ki uveljavljajo korist države iz nacionalnih razlogov, morajo v postopku izkazati večletno osebno aktivno vez s Slovenijo in vsaj petletno aktivno delovanje v slovenskih društvih v tujini ali drugih slovenskih izseljenskih, zdomskih ali manjšinskih organizacijah.

Pri sprejemu tujca v državljanstvo Republike Slovenije v okviru izredne naturalizacije prosilcu dopuščajo ohranitev dosedanjega državljanstva.

Mlinarjeva sicer ne bi bila prva članica vlade z dvojnim državljanstvom. Nekdanji premier in finančni minister Andrej Bajuk je imel poleg slovenskega še argentinskega, okoljski minister Roko Žarnić pa hrvaškega.

Mlinarjeva je za ORF danes še potrdila, da je bila ob ponudbi, da vstopi v slovensko vlado, počaščena. "To je takšna ponudba, ob kateri ne moreš drugega, kot da jo sprejmeš," je med drugim dejala in izrazila tudi strinjanje z Bratuškovo, da bi lahko na tej funkciji pokazala svoje izkušnje z evropsko politiko, s katero se na raznih nivojih ukvarja že več kot 20 let.

O svojih programskih usmeritvah pa še ni želela govoriti. Dejala je le, da ji je "pri srcu, da je Slovenija vidna, uspešna in smo uspešni v uspešni EU".

nazaj na vrh