Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

Slovenija

Sestanek o Tovšakovi minil brez iskanja odgovornih, razprava o sistemskih težavahPremierka Alenka Bratušek je po sestanku z vodstvom policije, tožilstva, sodstva in pristojnima ministroma v zvezi z izginotjem Hilde Tovšak poudarila, da je treba priti zadevi do dna. Glede odgovornosti niso govorili, saj čakajo izsledke internih preiskav na tožilstvu in sodstvu. So pa se pa dotaknili sistemskih težav in nujnih zakonskih sprememb.

Na vprašanje glede odgovornosti je Bratuškova odgovorila, da je treba počakati notranje nadzore. Verjame namreč, da bodo ti pokazali, kje je odgovornost za to, kar se je zgodilo.

Minister Senko Pličanič pa meni, da je šlo v tem primeru nekaj narobe tako na tožilstvu kot pri sodstvu, zato od obeh organov čim prej pričakuje ugotovitve in ustrezne sankcije. Ko bosta ugotovila, kaj je šlo narobe, morata Fišer in Masleša po besedah Pličaniča državljanom pojasniti, kaj je šlo narobe in kako bosta ravnala.

 

Generalni državni tožilec Zdenko Fišer in predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša sta pojasnila, da o konkretnem primeru danes niso govorili, saj da morajo počakati na izsledke notranjih nadzorov, s katerimi bodo seznanili tudi javnost. Ravno zato, ker nadzor še ni končan, danes po njunih besedah tudi niso govorili o odgovornosti. Masleša je na vprašanje, ali je Bratuškova sprožila vprašanje o odgovornosti, odgovoril, da je že v začetku pojasnil, da prihajajo z dveh različnih vej oblasti in da so se tega sestanka udeležili iz vljudnosti, na njem pa se lahko pogovarjajo le o sistemskih rešitvah.

Fišer je na sestanku, kot pravi, zagotovil, da bodo zahtevo raziskali in vložili vse napore, da bi stvari prišli do dna. Predsednici vlade "šteje v dobro", da ni spraševala o konkretnih podatkih iz primera. Na vprašanje, zakaj je Bratuškova torej sklicala sestanek, je odgovoril: "To boste najbrž njo vprašali, jaz sem imel glede tega sestanka že vseskozi pomisleke."

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Po Vizjakovem mnenju glede fiskalnega pravila končno zmagal razumPoslanec SDS Andrej Vizjak je pred popoldanskim političnim vrhom v izjavi za medije ob robu seje DZ glede spremembe stališča PS o vnosu fiskalnega pravila v ustavo z letom 2015 dejal, da je končno zmagal razum in da druge možnosti ni. Ponovil je, da bodo v SDS vnos zlatega fiskalnega pravila v ustavo z letom 2015 na petkovi izredni seji DZ podprli.

"Vesel sem, da je prišlo do tega spoznanja, zlasti v Pozitivni Sloveniji, saj od SD tako ni nihče nič pričakoval, ker jih tukaj ne vodi racionalnost, ampak nekaj drugega," je pojasnil Vizjak.

Po njegovem mnenju bi bilo bolje, da bi vodstvo PS, še posebej premierka Alenka Bratušek, prišla hitreje do tega spoznanja, ne pa da je morala narediti kar nekaj poti po svetu, da so ji to razložili. "Drugič lahko zaupa tudi komu doma, ki te stvari dobro pozna," je dodal.

 

V SDS menijo, da bi morali zlato fiskalno pravilo, kot je predlagano, sprejeti že prej, in da smo zapravili nekaj dragocenega časa. Verjetno bi imeli tudi neko večjo kredibilnost in vprašanje je, če ne bi bili tudi pribitki na obveznice nižji, ko smo se pred časom zadolževali, je dejal Vizjak, ki obžaluje, da se vnos fiskalnega pravila v ustavo ni zgodil že prej.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Hrvaški Osimpex ni podaljšal ponudbe za prevzem Peka Hrvaški Osimpex je danes lastnike Peka obvestil, da ponudbe za prevzem Peka, ki je potekla 30. aprila, ne more podaljšati. Osimpexu so bili namreč naloženi dodatni pogoji za prevzem Peka, zato ni dobil odobritve bank. Kaj to pomeni za prihodnost Peka, še ni jasno.

Iz družbe Consensus, ki skrbi za odnose z javnostmi osiješkega Osimpexa v Sloveniji, so posredovali sporočilo družbe, v katerem direktor Željko Biloš pojasnjuje, da so danes na poziv Slovenske odškodninske družbe lastnike Peka obvestili, da je veljavnost ponudbe za prevzem Peka potekla 30. aprila.

"Ker so bili naknadno, po parafiranju pogodbe, ki je bila izpogajana s strani komisije za prodajo Peka, Osimpexu podani dodatni pogoji za prevzem Peka, Osimpex ni dobil odobritve banke, sam pa ni mogel podaljšati svoje ponudbe," je pojasnil Biloš.

Na Consensusu so za STA povedali, da to pomeni umik Osimpexa od nakupa Peka, vsaj po takih pogojih, kot so bili dogovorjeni. Osimpex je bil sicer za Peko pripravljen odšteti dva milijona evrov in zagotoviti še šest milijonov evrov za dokapitalizacije.

Že pred časom so se pojavile neuradne informacije, da so banke Osimpexu obrnile hrbet pri nakupu Peka. Po poročanju Dnevnika se je zapletlo, ker hrvaška izpostava avstrijske Hypo Bank ne želi financirati dogovorjene dvomilijonske dokapitalizacije Peka. Biloš naj bi nato v sodelovanju s strateškim partnerjem pripravljal finančno konstrukcijo, ki bi omogočala nakup Peka brez pomoči bank.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

DZ potrdil zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah s članicami EUDZ je danes z 86 glasovi soglasno potrdil zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami EU, s katerim bo država notranji pravni red uskladila z evropsko zakonodajo.

Tina Brecelj, državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje, je v predstavitvi izpostavila, da je bil sedaj veljavni zakon o omenjenem sodelovanju sprejet leta 2007, uporablja pa se ga od začetka leta 2008. Zaradi obsežnosti in vsebinske zahtevnosti sprememb, do katerih je prišlo na tem področju v EU, je vlada sedaj predložila sprejem novega zakona in ne noveliranje že veljavnega.

 

 

 

 

Kot je poudarila, so v zakonu med drugim na novo urejena krepitev procesnih pravic v zvezi z načelom vzajemnega priznavanja sodnih odločb, izdanih v nenavzočnosti, evropski dokazni nalog; načelo vzajemnega priznavanja v zvezi s sodbami, s katerimi so izrečene zaporne kazni, za namen njihovega izvrševanja; preprečevanje in reševanje sporov o izvajanju pristojnosti v kazenskih zadevah; uporaba načela vzajemnega priznavanja odločb o nadzornih ukrepih in zagotavljanje nadzorstva. Nov zakon predvideva tudi evropski informacijski sistem kazenskih evidenc.

Poudarila je še, da je zakon v celoti usklajen s pravosodnimi organi, informacijskim pooblaščencem, Sodnim svetom in zakonodajno-pravno službo DZ.

Odbor za pravosodje je 8. maja predlog zakona soglasno potrdil in predlagal DZ, da ga sprejme. V današnji razpravi v DZ so vse poslanske skupine napovedale podporo zakonu, pri tem pa kot glavni razlog izpostavile, da gre za usklajevanje z evropsko zakonodajo.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Odvetnik Lipovec ponovil, da se mu prodaja delnic Istrabenza ni zdela spornaOdvetnik Branko Lipovec, ki je na sojenju zaradi sporne prodaje delnic Istrabenza priznal krivdo za ponarejanje listin in mu je bila dosojena pogojna zaporna kazen, je na ljubljanskem okrožnem sodišču danes v tej zadevi nastopil kot priča. Ponovil je, da se mu posel ni zdel sporen, krivdo pa je priznal, ker je želel nadaljevati s svojim delom.

Sojenje nekdanjima predsednikoma uprav Pivovarne Laško in Istrabenza, Bošku Šrotu in Igorju Bavčarju, se večino časa vrti okrog datumov na domnevno spornih opcijskih pogodbah, s katerimi je Pivovarna Laško prodala svoje delnice Istrabenza. Danes je ozadje spreminjanja datumov na teh pogodbah pojasnjeval Lipovec, ki je pogodbe tudi pripravljal.

 

 

 

Kaznivih dejanj, povezanih s preprodajo delnic Istrabenza, sta poleg Šrota in Bavčarja sicer obtožena še nekdanji predsednik uprave Maksime Holdinga Nastja Sušinski in nekdanji Istrabenzov svetovalec Kristjan Sušinski.

Lipovec je danes pojasnil, da ga je leta 2007 poklical Kristjan Sušinski in mu pojasnil, da med Microtrustom in Pivovarno Laško obstajajo opcijske pogodbe za prodajo delnic Istrabenza, pivovarna pa naj bi iskala razloge, da teh pogodbe ne izpolnil, saj naj Microtrust ne bi imel dovolj dobe bonitete.

Lipovec je zato s Kristjanom Sušinskim govoril, kaj lahko stori, v razgovoru pa se je ponudila možnost, da bi v posel vstopila družba, katere plačilna sposobnost ne bi bila vprašljiva. "Ker je bila prisotna realna bojazen, da bi Pivovarna Laško te pogodbe prekršila, je bilo treba poiskati način, s katerim bi se izognili sporu," je dejal Lipovec. Sam je nato predlagal, da namesto Microtrusta v posel vstopi družba Sportina.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Ministrstva prejela izhodišča za rebalans proračuna; rezi naj bi bili globokiMinistrstva so v sredo zvečer prejela predlog za rebalans proračuna. Rezi so očitno močni - v resorju zunanjega ministra Karla Erjavca je predvideno 20-odstotno znižanje sredstev, minister za izobraževanje Jernej Pikalo pa je posvaril, da se s takšnim predlogom posegu v standarde in normative ne bo mogoče izogniti.

Če se bo 20-odstotno znižanje proračunskih sredstev za zunanje ministrstvo res zgodilo, lahko ministrstvo kar zaprejo, je pred sejo vlade povedal Erjavec. Na vprašanje, ali misli s tem tudi na diplomatska predstavništva, pa je odgovoril, da "tudi to ne pomaga".

 

 

 

 

Kot je menil Erjavec, bodo o tem danes razpravljali na seji vlade, dogovorjeno znižanje sredstev pa da bo verjetno malce manjše.

Zunanji minister se, kot je poudaril, sicer zaveda, da je treba varčevati, a je varčevati treba tam, kjer je to mogoče. Opozoril je, da ima ministrstvo za zunanje zadeve majhen proračun, po njegovih besedah okoli 84 milijonov evrov, z rebalansom pa naj bi se ta znesek znižal na 66 milijonov evrov, kar pa da je premalo za delovanje ministrstva.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Policija išče očividce petkove prometne nesreče v CeljuCeljski policisti iščejo 40-letnega voznika osebnega vozila, ki je v petek okoli 8. ure pripeljal po Gregorčičevi ulici, v križišču zavijal levo na Kersnikovo ulico ter pri tem trčil v 70-letnega pešca, ki je na označenem prehodu prečkal vozišče proti Gimnaziji Celje Center. Pešec je zaradi posledic nesreče naslednji dan v bolnišnici umrl.

 

 

 

 

 

 

 

Očividci in drugi, ki vedo kaj o nesreči, naj se obrnejo na najbližjo policijsko postajo ali pa naj pokličejo na interventno številko 113 oziroma na anonimni telefon policije 080 1200, so sporočili s celjske policijske uprave.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Gorenak: Zakon gre končno v pravo smerDZ je v nadaljevanju majske seje sklenil obravnavo predloga novele zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Predlogu se obeta podpora, saj naj bi prispeval k razdolževanju gospodarstva in hitrejšemu izhodu iz krize, kar pozdravljajo v vseh poslanskih skupinah.

Kot je povzel minister za pravosodje Senko Pličanič, novela prinaša rešitve za učinkovito prestrukturiranje prezadolženih podjetij, okrepitev položaja upnikov in nadzora ministrstva nad delom stečajnih upraviteljev ter poenostavitev postopka prisilne poravnave za mala podjetja in samostojne podjetnike. "Prinaša le spremembe nekaterih členov, a tudi precejšnje premike v razmišljanju," je ocenil.

 

 

 

"Bistvene novosti so ohranjanje zdravih jeder gospodarstva," je dejal in dodal, da novela prinaša boljše možnosti za prestrukturiranje podjetij, za mala podjetja poenostavljene postopke prisilne poravnave, ki bodo hitrejši in cenejši. Novela omogoča, da bodo upniki in novi investitorji brez soglasja lastnikov svoje terjatve do insolventnega dolžnika in vložke lahko preoblikovali v lastniške deleže ter vodili posle do prve skupščine po potrjeni prisilni poravnavi.

Novela izboljšuje položaj delavcev, ki bodo imeli večji vpliv pri vodenju stečajnega postopka ter preprečuje neprimerne povezave med insolventnim dolžnikom in upniškim odborom. Upniški odbor bo lahko zahteval zamenjavo upravitelja, novela pa omogoča tudi oprostitev plačila sodne takse, ko stečajni upravitelj od nekdanjega vodstva terja odškodnino.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Nadzorni svet Zavarovalnice Triglav razrešil RakovcaNadzorni svet Zavarovalnice Triglav je razrešil predsednika uprave Matjaža Rakovca, je pozno sinoči po seji sveta za STA povedal njegov predsednik Mihael Perman. Za začasnega predsednika uprave zavarovalnice pa je z včerajšnjim dnem imenoval sedanjega člana uprave Andreja Slaparja.

Kot je povedal Perman, so Rakovca odpoklicali "iz poslovno-ekonomskih razlogov". Več podrobnosti o razlogih ni želel razkriti, ker, kot je dejal, želijo najprej s tem sklepom nadzornega sveta seznaniti Rakovca, nato pa bo pripravljen tudi za pojasnila v javnosti.

 

 

 

 

 

Dodal je le še, da bo mandat Slaparja trajal do imenovanja novega predsednika uprave zavarovalnice oz. do izteka njegovega mandata člana uprave.

Položaj predsednika uprave Zavarovalnice Triglav je Rakovec s petletnim mandatom prevzel 15. oktobra 2009. Člani uprave največje slovenske zavarovalnice so še Andrej Slapar, Stanislav Vrtunski in Benjamir Jošar ter delavska direktorica Marica Makoter.

Rakovec je sicer zaradi suma zlorabe notranjih informacij pod drobnogledom Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Aprila je namreč še pred uradno objavo na spletnih straneh Ljubljanske borze v pogovoru za hrvaški časnik Jutarnji list razkril višino dividend za leto 2012. ATVP meni, da je z razkritjem predlagane višine dividende razkril notranjo informacijo in tako kršil zakon o trgu finančnih instrumentov.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnje dodano

Zadnji komentarji