Marjan Šarec s seznama ministrskih kandidatov umaknil Kodeljo. Ga bo nadomestil Virant?

Marjan Šarec je s seznama ministrskih kandidatov umaknil Tugomirja Kodeljo. Foto: Borut Peršolja Marjan Šarec je s seznama ministrskih kandidatov umaknil Tugomirja Kodeljo. Foto: Borut Peršolja

V DZ so nadaljevali z zaslišanji ministrskih kandidatov, ki jih je predložil premier Marjan Šarec. Poslanci so vsem dali zeleno luč, so pa iz LMŠ sporočili, da bo Šarec kljub torkovi potrditvi Tugomirja Kodelje na pristojnem odboru za ministra za javno upravo predlagal drugega kandidata. Kodelja je namreč na predstaviti v državnem zboru popolnoma pogorel, saj problematike resorja, ki naj bi ga vodil, ni poznal. Ime njegovega "naslednika" naj bi bilo znano v četrtek. Ugiba se, da naj bi ga nadomestil nekdanji minister Gregor Virant.

V središču pozornosti sta bili danes predvsem zaslišanji kandidatov za ministra za zdravje Sama Fakina in kandidatke za infrastrukturno ministrico Alenke Bratušek, sicer pa so poslanci zaslišali še kandidate za ministre za okolje Jureta Lebna, za kulturo Dejana Prešička in za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Jožefa Česnika.

Člani odbora DZ za zdravstvo so Fakinovo kandidaturo potrdili z 12 glasovi za in petimi proti. Fakin, ki prihaja iz ministrske kvote LMŠ, je med prioritete postavil učinkovito upravljanje zdravstvenega sistema, boljše upravljanje javnih zdravstvenih zavodov, finančno stabilizacijo zdravstva z novimi viri financiranja ter meritve kakovosti v zdravstvu.

Kratkoročni prednostni nalogi pa sta po Fakinovih besedah skrajševanje čakalnih vrst in reševanje otroške srčne kirurgije. Čakalnih dob brez sodelovanja z zdravniki ne bodo razrešili, zato je napovedal intenzivna pogovarjanja in pogajanja s sindikati. Je pa prepričan, da se lahko čakalne dobe za specialistično-ambulantne storitve v enem letu skrajšajo na nič ali 14 dni.

Glede otroške srčne kirurgije bo treba začeti ukrepati že prihodnji teden, je povedal Fakin in pojasnil, da je kljub statusu kandidata za ministra že tri dni v intenzivnih stikih z vpletenimi. Po njegovem mnenju je Nacionalni inštitut za otroške srčne bolezni dobra osnova za prenos strokovnega znanja iz tujine, a dolgoročno se bolj zavzema za ustanovitev regijskega centra na tem področju in povezovanje denimo s Hrvaško.

Kot je dodal, je okvir njegovega delovanja koalicijska pogodba, v kateri so navedeni tudi nekateri zakoni, ki ne bodo lahek oreh. To so zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakon o dolgotrajni oskrbi in zakon o upravljanju bolnišnic. Sicer je Fakin napovedal, da se namerava intenzivno pogovarjati tudi s politično opozicijo in nasploh z vsemi deležniki v zdravstvu.

Bratuškovo je matični odbor zaslišal v dveh delih. Da je primerna za infrastrukturno ministrico, je menilo 11 članov odbora, proti pa so bili štirje. Bratuškova je med prioritetnimi projekti izpostavila tretjo razvojno os, predor Karavanke, drugi tir med Divačo in Koprom ter dopolnitev energetskega koncepta.

Največ pozornosti s cestnega področja je Bratuškova namenila prav tretji razvojni osi, "ki jo ljudje na tem območju nujno potrebujejo". Gradnja odseka med Slovenj Gradcem in Velenjem bi se morala začeti prihodnje leto.

Glede železniške infrastrukture je Bratuškova izpostavila, da se ne smemo osredotočati samo na 27 kilometrov dolgo progo med Divačo in Koprom, čeprav gre "seveda za pomembno in prioritetno investicijo", ki pa jo je Slovenija po njeni oceni sposobna zgraditi sama, brez pomoči zaledne države.

S področja energetike mora biti medtem po oceni Bratuškove cilj države čim višja samooskrba, samozadostnost, s konkurenčnimi viri in viri, ki so okolju prijazni. "To pomeni manj ogljikovega dioksida, dekarbonizacijo, povečati moramo delež energije iz obnovljivih virov in seveda še naprej povečevati energetsko učinkovitost," je naštela.

Energetski koncept, ki je v javni obravnavi, po njeni oceni ni odgovoril na ključne izzive, ki državo čakajo v prihodnjih letih, zato ga bodo "absolutno v sodelovanju s stroko dopolnili". Želi si, da bi bil sprejet prihodnje leto.

Pred Bratuškovo je odbor DZ za infrastrukturo, okolje in prostor kot ustrezno ocenil tudi predstavitev kandidata Jureta Lebna za ministra za okolje in prostor ocenil. Tak sklep je podprlo 11 članov odbora, proti pa sta bila dva.

Leben, kandidat iz kvote SMC, se je odboru skupno predstavljal približno pet ur. Med drugim je obljubil sodelovanje z vsemi deležniki ter drugimi resorji. Prioritetno se namerava lotiti problema odpadne embalaže in sanacije degradiranih okolij.

Pod določenimi pogoji dopušča možnost vzpostavitve sežigalnice za odpadno embalažo, zavzema se za gradnjo vetrnih elektrarn in povečanje fonda stanovanj, še posebej za mlade. Obljubil je dvoletno programsko financiranje nevladnih organizacij in redna mesečna posvetovanja oz. koordinacijo z njimi.

Napovedal je tudi večjo učinkovitost dela ministrstva in drugih služb, kot so državna agencija za okolje in inšpekcije.

Potrditev s strani matičnega odbora DZ je prejel tudi kandidat za ministra za kulturo Dejan Prešiček. Odbor za kulturo je njegovo predstavitev ocenil kot ustrezno z 12 glasovi za in enem proti. Prešička je kot kandidata za ministra za kulturo v vladi premiera Marjana Šarca predlagala stranka SD, prihaja iz glasbenega okolja, a ima tudi več izkušenj z organizacijo in vodenjem.

Kot prioriteto je kandidat za ministra za kulturo izpostavil postopni dvig proračunskih sredstev za kulturo na vsaj 0,5 odstotka BDP do leta 2020. To se mu zdi prepotrebno za ureditev številnih odprtih vprašanj na področju kulture.

Med drugim se zavzema za pripravo novega Nacionalnega programa za kulturo ter da bi bil v proceduro čim prej vložen predlog zakona o kulturnem evru. Kot pomembno prepoznava tudi reševanje položaja samozaposlenih in nevladnih organizacij v kulturi, ureditev področja medijev ter pomen ohranjanja kulturne dediščine.

Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu pa je podprla kandidaturo Petra Jožefa Česnika za ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu. Česnikovo predstavitev je kot ustrezno podprlo šest članov komisije, dva sta bila proti.

Člani komisije so s svojimi vprašanji največ pozornosti namenili mlajšim generacijam Slovencev v zamejstvu in po svetu in temu, kako jih pritegniti za sodelovanje z matično domovino in ohranjanje slovenstva, ter še večjemu sodelovanju in povezovanju strokovnjakov slovenskih korenin iz tujine s Slovenijo. Srenjo slovenskega rodu je po besedah kandidata treba "vključiti v našo vprego". "Jaz bom boben, na katerega se bo tolklo," je napovedal.

73-letnemu Česniku, sicer avstralskemu Slovencu je tematika čezmorskih izseljencev "čustveno izredno blizu", a prednost bo treba nameniti predvsem zamejcem ter odpraviti administrativne ovire za tiste Slovence, ki se želijo vrniti iz tujine. Premik z mrtve točke bo potreben tudi, kar zadeva predstavnika slovenske narodne skupnosti v Italiji v italijanskem parlamentu.

nazaj na vrh