Za referendum – s figo v žepu?

  • Napisal  Martina Krečič
Za referendum – s figo v žepu? Foto: Matic Štojs

Resno se sprašujem. In sprašujem tudi vas: komu v resnici sploh gre za Slovenijo? Za prihodnost? Ali samo za glasove volivcev – vsake kvatre enkrat, ko jih pač potrebuješ?

Res je, niti vrabci ne čivkajo, da se zbirajo podpisi v podporo referendumu. Toda kdo potrebuje vrabce? Nekatere stranke in civilne organizacije zavračajo projekt, kakršen je bil predstavljen in ponuja več neznank, spremenljivk, dvomov in prostora za 'črne luknje' kot nedvo(u)mnih in tehtnih, realnih številk.

Lepo in prav, da jim ni vseeno, kam bo šel denar davkoplačevalcev, katerih starši so danes še v plenicah. Toda v tem primeru ni dovolj deklarativno izjavljanje, da so ponujene rešitve in izvedbeni zakoni slabi in neprimerni. Govoriti zna vsak, a "po njih delih jih bomo spoznali".

In njih delo? Tistih 40.000 podpisov ni mačji kašelj – to dobro vem. Toda spet ne tako nedosegljiva številka, da bi jo ob medijski blokadi ne mogli doseči. V dobi razvite telefonije in interneta ta izgovor ne zdrži več. Tistih 40.000 bi bilo že zdavnaj doseženih in krepko preseženih, če … Ja, jezna sem in hkrati razočarana, zato zapišem do konca svoje (jezne! direktne!) misli.

Z roko v roki ali s hrbti vsaksebi?

Tistih 40.000 bi bilo že zdavnaj doseženih in krepko preseženih, če bi stopili skupaj predstavniki vseh tistih strank in skupin, ki podpirajo referendum (oz. smotrn, ekonomsko vzdržen, upravičen, pregleden projekt). V tem primeru bi bili potrebni podpisi že zdavnaj v parlamentu. Pa niti ne bi bilo potrebno 'stopiti skupaj', saj ima vsak pri roki internet: elektronska pošta kot prva vez in tako dalje. A kaj bi jaz učila strokovnjake! Če želiš nekaj narediti, boš poiskal način, kako to uresničiti.

Da,

če želiš nekaj narediti …

če bi stopili skupaj …

če bi se uskladili …

če bi medsebojno komunicirali …

Če … potem bi navadnim državljanom, potencialnim volivcem, z dejanji pokazali, da jim gre res za naše skupno dobro, za našo skupno prihodnost. Ja, navadni državljani (sama se štejem mednje) tudi tako presojamo ravnanje politikov. Kajti če nastane problem pri tako majhni stvari, kot je dogovor o sodelovanju in koordinaciji prizadevanja, ki ga vsi podpirajo, kako si (po volitvah) predstavljajo upravljanje z množico projektov in ministrstev, s še večjo množico različnih mnenj, nasprotovanj, medsebojnega nagajanja, rivalstva itd.?

Kje se je zataknilo?

Medsebojna usklajenost in pomoč pri zbiranju podpisov bi lahko bila odlična 'vajica' v sodelovanju. 'Drugi tir' pač ni neka obrobna zadeva, ki bi jo zlahka prepustili naključju. Prav tako kot je pred gradnjo družinske hiše potrebna usklajenost željá, namenov, načrtov, možnosti financiranja – in je to nekaj povsem drugega kot vsakodnevno kupovanje štruce kruha … Tudi denar (neznana vsota neznanega izvora na neznano dolgi rok), ki bo odtekal zaradi neusklajenosti tistih, ki trdijo, da jim ni vseeno (a ne naredijo dovolj, da bi se preprečilo rojstvo nove 'molzne krave'), ni ne levi ne desni, ne desno desni in ne sredinsko desni. Tega denarja pravzaprav niti nimamo, a ga bo treba metati v vrečo brez dna. Vsi, levi in desni.

Mogoče sem v svoji jezi krivična in povsem napačno sklepam o premajhni aktivnosti zainteresiranih političnih in strokovnih struj. Mogoče je na načelni ravni vse zgledno in lepo dogovorjeno: tako za postavitev stojnic pred upravnimi enotami, za izmenično dežuranje članov te ali one stranke ali organizacije, kot za obveščanje svojih članov o potrebnosti podpisa in krepitvi aktivne državljanske zavesti sploh. Mogoče pa s(m)o (spet??) problem volivci? Mar je razlog za (pre)počasno zbiranje podpisov zgolj naša nazainteresiranost in apatičnost?

Namen ne posvečuje sredstev

Če bi padla odločitev o zgolj minimalnem nižanju pokojnin, bi se v trenutku 'zgodila ulica'. Pri 'drugem tiru' pa gre za neke abstraktne projekte s še bolj abstraktnimi številkami. Pravzaprav se o tem zgolj govori, pa še to všečno in poenostavljeno prikrojeno za potrebe PR trenutne vlade. Cenzurirano. Roko na srce: za njihovo preživetje gre! 'Reveži' po treh letih vladanja nimajo česa, s čimer bi se izprsili in nujno potrebujejo 'lepo fotografijo in slogan' za plakat pred prihodnjimi volitvami – če namerno zanemarim pomembnejši motiv srditega in trmastega prizadevanja za 'spolzki' projekt: ali je to pretakanje denarja v 'prave' žepe ali kaj drugega, vedo (in prikrivajo) sami najbolje.

Naj jim to štejemo v olajševalno okoliščino in 'zamižimo' na eno oko? Že mogoče – če se to ne bi dotikalo vsakega izmed nas in naših naslednikov. Si želite, da se vam bodo (za vaš denar!) smehljali s predvolilnih plakatov in jim bo v (nevidnem, namišljenem) oblačku poleg nasmeška pisalo: "Spet smo vas pripeljali žejne čez vodo!" (Zraven pa niti H-ja od besede hvala.)

Martina Krečič, Vipava

nazaj na vrh