Vid Tumšek: POGLED S TURNA

  • Napisal  Vid Tumšek
Vid Tumšek: POGLED S TURNA Foto: Urban Cerjak

S turna dober se pogled ponuja,
glej, postava neka tam vijuga,
videti ni gospodar, prej sluga,
ni pojava ta mi čisto tuja.

Se nad sabo mož jezi, zadira,
ogenj silovit iz njega bruha.
Kaj se le v možaku silno kuha,
takšne tone čudne da ubira?

Prepoznaven mož je po zamahu,
ko okoli sebe maha, klati,
in tako, povedano med brati,
čutiš ga do turna po zadahu.

Kot da sebe je pojava sita,
kot da sam od sebe se poslavlja.
Ali s heinekenom mož nazdravlja
in nemara oponaša Tita?

Ko takole se možak spakuje,
zdi se kot v zamaknjenosti stalni,
rekli v govorici bi normalni,
da v omami zvezdam poveljuje.

Slišati je, takšne da je pravil,
ko vijugal zadnjič je okoli,
sprave da ne bo nikdár, nikoli,
s sabo da ne bo možak se spravil.

S turna zdi se kakor kak poveljnik,
ki je vojsko zdavnaj že izgubil,
bolj kot bojeval se, frajle snubil,
pri gasilcih rad bi bil načelnik.

Za gašenje mu ne primanjkuje
ne navdušenja, še manj pa volje,
tam počuti vidno se najbolje,
v cevi tekočino ko menjuje.

Zvezd okoli njega pivovarskih
vidi s turna s prostim se očesom,
on pa ti deluje, da pod stresom
se nalezel muh je proletarskih.

Vendar to ni lumpenproletarstvo,
s turna jasno vidi se na srečo,
tega Tita, borca z zvezdo rdečo,
stalno da zanaša pivovarstvo.

nazaj na vrh