Tržni sistem in tehnika Izpostavljeno

  • Napisal  Franc Bešter
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Matic Štojs Lomovšek foto: Matic Štojs Lomovšek

Svobodno tržno gospodarstvo (prosti trg – svobodno postavljanje cen) je bistvo kapitalizma. Tržno gospodarstvo je za večino ekonomistov »edino možen in edino učinkovit sistem«. Ta sistem navaja ljudi k temu, da proizvajajo stvari, ki jih trg (drugi ljudje) potrebuje, in na trgu se cene prilagajajo ponudbi in povpraševanju.

 

Vendar, kapitalizem dobro deluje toliko časa, dokler je gospodarska rast – dokler proizvodnja in potrošnja rasteta, ko tega ni, sistem pade v krizo (recesijo), in ker se rast nujno prekinja, kapitalizem zapada v ciklične krize. Potrošnja mora rasti – ta sistem potrebuje dobre, čim boljše potrošnike.

Svobodni trg nujno pomeni neprestano in hudo tekmovalnost – med proizvajalci, boj za kupce, s konkurenco, zmaguje tisti, ki je ob neki (čim višji) kvaliteti čim cenejši. Danes pravimo temu, da je »konkurenčen«. Smo pri pomenu tehnike: kako tehnika vpliva na ta sistem, in kako sistem vpliva na tehniko?

Tehnika: ona je postala sredstvo proizvodnje in cilj proizvodnje. Ona ključno pogojuje kvaliteto izdelkov in omogoča njihovo masovno proizvodnjo (tekoči trak, roboti…), iz tega sledi, da tržni sistem vzpodbuja tehnični razvoj (inovativnost). Ta dejavnik je bil tudi eden glavnih, ki je pokopal socializem (komunizem) – ker plansko gospodarstvo tega razvoja ne vzpodbuja, ta sistem je bil neučinkovit še zato, ker je proizvajal tudi stvari, ki jih trg morda sploh ni rabil, ker tak sistem demotivira množice… . Zato socializem deluje le toliko časa, dokler ne zmanjka tujega (kapitalističnega) denarja.

A vsaka stvar na tem svetu za sabo potegne tudi nezaželene in nepredvidljive, a neizbežne negativne stranske učinke, tako tudi kapitalizem. Negativni učinki kapitalizma, tako na naravo kot družbo, izhajajo iz tega, da sistem zahteva gospodarsko rast, kar pomeni masovno proizvodnjo in potrošnjo. Proizvodnja zahteva surovine in energijo, potrošnja pa človeka – potrošnika, se pravi uživača, materialista. Iz obojega izhajajo negativni učinki, ki pa se z uporabo tehnike v sistemu močno potencirajo, saj tehnika omogoča masovno proizvodnjo, tako takšna proizvodnja kot potrošnja pa povzročata hudo, prekomerno izčrpavanje in onesnaževanje narave. In ta sistem (uporaba tehnike v njem) vzpostavlja močne silnice, ki človeka (množice) močno vlečejo v materialistični način življenja, tudi v služenje Denarju, celo v malikovanje Denarja. Jasno pa je, da vse to ljudi vodi v izgubo religije, vodi v ateizem, in s tem v rušenje vrednot, ki temeljijo na veri (krščanstvu), rušenje etičnih temeljev in v krizo smisla. Vse skupaj povzroča naraščanje nereda, kaosa v tej naši civilizaciji. Uporaba tehnike (visoko razvitih Orodij) v sistemu je tako sprožila uničevanje zunanje (materialne) narave kot tudi človekove notranje narave (naših duš).

Tehnika je morda največja pridobitev moderne dobe, pridobitev sta tudi dva njena glavna instituta: tržno gospodarstvo in demokracija. Vendar pa je uporaba tehnike znotraj njiju povzročila, da se je demokracija po nekem trajanju preobrazila v totalno oblast Kapitala. Sploh Denar še nikoli ni imel take moči, takega vpliva kot ravno danes, in ni naključje, da je moderna »izumila« tudi banke – te templje sodobnega sveta.

Tehnika (logistika, informacijska tehnika) pa je omogočila (povzročila) tudi širjenje kapitalskih trgov, trgovanje po vsem svetu (globalizacijo). Jasno, Kapital stremi k rasti in sledi svojim interesom, a zdaj so ti interesi naleteli na omejenost sveta in krizo okolja, tu pa se je predvsem pokazala za problematično proizvodnja energije. Če bo kapitalizem še naprej nadaljeval po tej isti poti, si bo dokončno odžagal vejo, na kateri sedi. Na te hude dileme sodobnega sveta se zato levica in desnica tako različno odzivata. Vzroki so ideološki: neoliberalizem, ki mu vlada globalni Kapital, zanika antropogeni izvor podnebnih sprememb, levici pa je, v njeni kritiki kapitalizma, vse skupaj voda na mlin in stvari še potencira, včasih uči celo, da nas edino komunizem (leninizem) lahko še reši (Žižek).

Nadalje: rušilni učinki kapitalizma na družbo. Vse to, na čemer deluje novoveška civilizacija (znanja, instituti) je po nekem trajanju povzročilo, da se je demokracija sprevrgla v oblast Kapitala, to pa je oblast Satana, ki deluje preko ljudi, zapeljanih od njega. In ta moč je velika, vemo, da ima danes le nekaj ljudi v rokah večino bogastva!

Kako oni vladajo z močjo Denarja? Preko moči medijev (a tu gre spet za tehniko!). Demokracija je zaradi njih postala »medijska«: brez medijev je danes nemogoče zmagati na volitvah!

Mediji pa imajo na človeka lahko seveda večji ali manjši učinek, v interesu Kapitala je seveda čim močnejši efekt, zato je treba množice »preparirati«, in ni tako težko opaziti, da mediji močno delujejo v tej smeri. S poplavo ničevosti, s katerimi dnevno krmijo »maso«, v ljudeh povzročajo duhovno- mentalno degradacijo, nadalje ljudi skušajo zmesti, tu se na veliko zlorablja spolnost (propagiranje spolne svobode). Mentalno šibke in zbegane ljudi je potem laže manipulirati, indoktrinirati.

Zato je zame takšna (sedanja) civilizacija anti-civilizacija: ker njena politična Oblast (ta deluje bolj podtalno, iz ozadja, kar se nam kaže na TV, je predstava za javnost!) namerno ustvarja kaos v družbi in duhovno degradacijo v ljudeh, ruševine v njihovih dušah. Zunanji blišč in določena materialna blaginja, tehnični dosežki – vse to nas ne sme zavesti, notranji moralni razkroj in duhovni propad te kulture sta velika, in vse to že močno najeda tudi njene materialne temelje.

Sedanjo (našo) dobo, ki je posledica modernega razvoja, zaradi opisanih stvari označuje mnogo slabih (negativnih) stvari kot: racionalizem , materializem, pozunanjenost, nevernost, sebičnost, odtujenost, poganstvo, norost, nečimrnost, čutnost, razbrzdanost, ravnodušnost do vsega, kar prihaja od Duha. Sodobni svet je postal nekakšna džungla. Zato sem prepričan, da je treba znotraj tega sveta začeti graditi neko novo (resnično) civilizacijo, čim prej izpeljati prehod v neko novo dobo. Kako? S premagovanjem opisanih negativnosti, s preseganjem racionalizma, z odpovedjo materializmu, ponižnost naj zamenja oholost, antropocentrizem teocentrizem, materialno vezanost odpoved, pozunanjenje naj zamenja ponotranjenje…., kar seveda zahteva radikalno preobrazbo celotne človekove osebnosti in vsega načina življenja, vsakodnevno »plavanje proti toku«, upiranje silnicam sodobnega sveta. A le tako spremenjen način življenja bo omogočil tisto najbolj potrebno v tem svetu: dvig načina odločanja in usmerjanja v življenju na višjo raven. Da se bo človek sposoben odločati ne le s pomočjo razuma (pameti) in svojih racionalističnih znanj, ampak tudi s pomočjo Duha. Danes žal ljudje množično zavračajo Duha in se dajo voditi zgolj svojemu duhu.

Franc Bešter, Zg. Besnica

nazaj na vrh