Socialne pomoči in pokojnine! Izpostavljeno

  • Napisal  Državljanka Republike Slovenije
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Wikipedia foto: Wikipedia

K pisanju tega pisma me je spodbudilo včerajšnje dogajanje v Državnem zboru in sicer sprejetje zakona o povišanju socialne pomoči na 385,00 EUR.

 

Sprejetje zakona o dodelitvi višje socialne pomoči s strani poslancev Levice, poslancev stranke SD in SMC je največja sramota in kriminal, poleg vseh drugih škodljivih zakonov, ki so jih v zadnjem 4 letnem mandatu sprejeli koalicija in njihovi priskledniki. Da ne govorim o stranki DeSuS, ki je v tem mandatu dokončno pokazala svoj pravi obraz – pristajamo na vse, samo, da ostajamo na vladi.

Na podlagi tega dogajanja smo jaz in še mnogo drugih v gospodarstvu in negospodarstvu na najbolj zahtevnih in težkih delih deležni totalnega ponižanja in razvrednotenja našega dela, da ne govorim o upokojencih, ki jim je bila dodeljena pokojnina za 40-letno delo v znesku 500,00 EUR. Za nedelo in uživanje dobrin pa so ljudje, ki niti slučajno v svojem življenju nimajo namena delati in migranti deležni največje nagrade – kot bi jih z vso silo vabili - pridite, pridite, ker je za vas v naši državi Republiki Sloveniji že pripravljen raj na zemlji, samo pridite in uživajte, norci domačini naj pa kar delajo za vas.

Še nikoli me nihče ni tako neposredno ponižal , čeprav sem bila v življenju večkrat grdo izrabljena in ponižana kot človek in kot državljan Republike Slovenije. To pismo sem morala napisati, ker nekateri ljudje v Sloveniji mislijo, da takšni kot smo mi živijo v virtualnem svetu nekje daleč na drugem planetu. Naj vam povem, da se motite. Na sto tisoče nas je, ki živimo med vami, ki ste nas s svojo zgrešeno politiko in krajo spravili na dno in uničili našega duha in vero v boljšo prihodnost.

Zato vam moram napisati svojo življenjsko . Rojena sem v Sloveniji in imam skoraj 38 let delovne dobe. Kljub izobrazbi sem v tranziciji Slovenije po eni pokradeni firmi in po dveh firmah z domačijskim zaposlovanjem pristala pri mojih 47 letih na Zavodu za zaposlovanje. Tudi potem sem usmerila vse sile v nadaljnje izobraževanje, da bi lahko dobila zaposlitev. To mi nikakor ni uspelo, ker sem državljan brez vez in poznanstev, imam samo prakso, znanje in voljo do dela. Toliko časa so mi delodajalci dopovedovali, da sem preveč, premalo izobražena in predvsem, da sem prestara, kljub temu, da sem takrat imela še cca 15 let do upokojitve, da so me skoraj prepričali in sem zato zbolela. Ko pa so se mi počasi odprle oči in sem videla, da sama nisem čisto nič kriva, da me nočejo zaposliti, sem se odločila in naredila še šolo za varnostnico in nato v varnostnem podjetju pri svojih 50+ let delala 5 let po 12-urni delavnik, ki je bil podnevi od 6. ure zjutraj pa do 18. ure zvečer, popoldan in ponoči pa od 18. ure do 6. ure zjutraj. Za vse to delo pa ves čas prejemam samo minimalno plačo, minimalne stroške prevoza in malico.

Lani pa so mi v podjetju, kjer delam, omogočilo dvoizmensko delo po 8 ur, ker so videli, da sem totalno izčrpana, da so se mi začele pojavljati zdravstvene težave, katere nisem več obvladovala. Tako, da upam, da bom nekako še zdržala do upokojitve in imela najmanj 40 let delovne dobe, oz. še več, če se bo delovna doba podaljšala.

V tem času sva si z možem s trdim delom in odrekanjem uredila stanovanje v hiši, ki jo je bilo potrebno povsem ponovno zgraditi na parceli, kjer je bila stara hiša moževih staršev. V prvem nadstropju prenovljene hiše pa živi moževa sorodnica, ki je lastnica polovice hiše. Nikoli nisva bila deležna nikakršnih kreditov za gradnjo, kaj šele pravice do stanovanja – prišel je čas Milke Planinc, razpad Jugoslavije in življenje v novi državi Republika Slovenija.

Tudi mož je bil po izgubi služb prisiljen odpreti s.p., da je bil lahko zaposlen naprej. Vsa ta leta dela po cele dneve, da lahko plačuje davke in da sva lahko skromno preživela enega (s številko 1) otroka, ki pa je uspešen in že od svojega 19. leta živi v tujini. V tem času je zamenjal kar nekaj držav, za življenje v Sloveniji pa nima nikakršnih pogojev ne za zaposlitev in za napredovanje. Šolnino za šolo, ki jo dela preko interneta v Sloveniji si mora plačevati sam oz. midva kot starša, ker ni v enakopravnem odnosu z ljudmi, ki živijo tukaj.

To se pravi, da kot državljani Slovenije nismo bili deležni nikakršne pomoči – ne socialne pomoči ob izgubi služb, ne pomoči pri bivanju – ker smo lastniki stanovanja, nimamo nikakršnih pogojev za pridobitev kakršne koli socialne ali druge pomoči in smo že v startu neenakopravni z ekonomskimi migranti, ki jasno niso lastniki nepremičnin na območju Slovenije oz. tam od koder prihajajo. Torej imajo po prihodu v Slovenijo ponujene vse vrste pomoči – socialno pomoč, otroške dodatke, plačilo vrtcev, šolske prehrane, zdravstvenih storitev in vse vrste pomoči s strani naših služb v javnem sektorju, ki jih moramo državljani Republike Slovenije od rojstva plačevati sami preko davkov.

Ampak to kar se pa dogaja s sprejetjem povišanja socialnih pomoči, je pa absurd brez primere. Oblast je povsem razvrednotila državljane Republike Slovenije, njihovo delo in nas uporablja samo še kot sužnje za plačevanje davkov oz. pridobivanje glasov. S tem dejanjem so nas dokončno ponižali , s tem da nas dovolj ponižujejo že delodajalci sami, ker nam v gospodarstvu večinoma izplačujejo samo še minimalne plače, pa ne glede na katerih delovnih mestih delamo.

Oblast je s sprejetjem povišanja socialne pomoči povsem odpravila omejitve pri priseljevanju, na široko odprla vse meje Slovenije, predvsem za prebivalce bivše Jugoslavije, kjer zaslužijo cca 250,00 EUR na mesec. Normalno, da bodo masovno prišli v Slovenijo, kjer bodo deležni vseh ugodnosti, ki jih mi domačini nimamo. Torej bodo za svoj prihod v Slovenijo in nedelo bogato nagrajeni z denarnimi pomočmi o katerih državljani Slovenije lahko samo sanjamo in še naprej živimo kot v Dantejevem peklu – sužnji, ki za minimalno plačo garamo bogatim lastnikom podjetij, svoje otroke pa pošiljamo v druge države in na stara leta ostajamo sami. Verjetno je cilj te oblasti spraviti vse državljane Republike Slovenije iz Slovenije, v Slovenijo pa naseliti ljudi, ki jim ni potrebno znanje slovenskega jezika in gredo celo tako daleč, da počasi pripravljajo zaposlene v javnih službah, da se bodo morali obvezno učiti uporabe drugih jezikov, da jim bodo lahko nudili vse storitve, ki jim pripadajo. Čez nekaj let pa bodo na vzgojiteljskih in pedagoških šolah in fakultetah že zahtevali obvezno zanje tujih jezikov in poučevanje v tujih jezikih, da jih bodo otroci lahko razumeli in se učili v njihovem jeziku.

To se v drugih državah nikoli in nikakor ne dogaja. Če hočeš živeti in delati v drugih državah, moraš absolutno najprej obvladati jezik države v katero prihajaš, če se hočeš tam zaposliti in živeti.

Da pa ne bo nikakršnega dvoma o tem, da sem mogoče sovražnik ljudi iz drugih držav, naj povem, da nikoli nisem delala razlike med enimi in drugimi in imam veliko prijateljev in mnogih držav in tudi delam z ljudmi iz različnih držav.

Zato še bolj vidim, kako z največjo hitrostjo, ki je možna uničujejo naš narod in našo državo. Videla sem že kar nekaj držav in nikjer ne uničujejo svojega naroda tako kot v Republiki Sloveniji. Ni jim mar ne za zgodovino in ne za ljudi, samo za svoje žepe in volilne glasove. Nešteto je ljudi, ki so morali zelo trpeti, da so dosegli, da je bila slovenščina priznana, kot uradni jezik in da so ga lahko brez hudih posledic uporabljali. Menim, da bi se ob tem dogajanju pri nas vsi naši veliki pisatelji in pesniki obračali v grobu kot vrtavke. Najbolj žalostno pa je, da imamo toliko tako imenovanih kulturnikov in akademikov ter izobraženih ljudi, ki pa se jim te problematike ne splača izpostavljati in ne govoriti o njej, ker so lepo preskrbljeni in zaviti v svoj mehurček v katerem je vse super in nihče ne more predreti do njih. Škoda, da smo potrošili silne denarje za njihove akademske nazive od katerih državljani Slovenije, ne mi odrasli in ne naši otroci nimamo ničesar. Dobro bi bilo, da bi se vsaj malo poglobili v zgodovino in ponovno prebrali nekaj knjig in se poučili o razvoju slovenskega jezika in Slovenije. Ostali pa, ki so vas v dveh desetletjih in še malo načrtno ustrahovali – ODITITE NA VOLITVE, POSTAVITE SE ZA VAS, ZA VAŠE OTROKE IN VAŠE VNUKE. NAJ VAS NIKOLI VEČ NIHČE NE PREPRIČA V TO, DA SO VSI ISTI.

Sedaj pa še ena najbolj perečih tem v zadnjih 10 letih, ki jo moramo nujno razrešiti in sicer POKOJNINE. Nova oblast po volitvah mora nujno ukrepati na tem področju in popraviti krivice, ki se dogajajo zadnjih 15 let.

Zdaj je tudi slepcu že jasno, da V Sloveniji obstajajo dve vrsti upokojencev. Imamo PRVORAZREDNE UPOKOJENCE ali kaviar upokojence, ki so bili za svoje dvajset do trideset letno delo bogato nagrajeni z visoko pokojnino, ki so delali še v času socializma iz katerega so potegnili vse dobrine – kredite za hiše, stanovanja, štipendije za otroke, brezskrbnost pri delu (povprečno 5 ljudi je opravljalo delo za zdajšnjega enega delavca), nobene skrbi glede izgube službe in fiksen 8-urni delovnik in so nekateri delali tudi po naši osamosvojitvi do približno leta 2000.

Danes delavci delamo večinoma več kot 10-ur na dan, v težkih pogojih, pod nenehnim pritiskom in strahom pred izgubo službe. Prebijamo se skozi življenje s našimi majhnimi plačami. Odpovedati smo se morali družinskem življenju, otroci pa nam odraščajo sami in postajajo produkt neoliberalne družbe. Ko pa odrastejo, odidejo iz te neperspektivne države, ker ne pristajajo več, da bodo delali in živeli pod takšnimi pogoji, kot njihovi starši.

Pa da nadaljujem opisovanje teh prvorazrednih upokojencev. Že dolgo vas odrasli zaposleni in mladi prebivalci Republike Slovenije opazujemo in ugotavljamo, da nobena generacija upokojencev ni živela ne prej in tudi nikoli več ne bo, tako kot oni. Njihovo življenje je do konca uživaško in dekadentno. Ne brigajo se ne za svoje otroke, še manj pa za svoje vnuke in pravnuke. Včasih so nas naše babice in dedki varovali in nam nudili, kar je bilo v njihovih skromnih močeh. Družine smo bile povezane, otroci pa smo jih imeli neskončno radi. Danes pa ti upokojenci, ki bi morali skrbeti vsaj za svojo ožjo družino, jo povezovati in zbliževati, da bi jih njihovi otroci, vnuki in pravnuki imeli radi in jim pomagali, ko sami ne bodo zmogli več, tega ne počnejo več. Vozijo se z najnovejšimi avtomobili, z avtobusi se vsakodnevno vozijo na izlete, vsi hoteli , toplice, morje, trgovine, kavarne, športne prireditve, koncerti in razno razne zabave so jih polni. Do drugih ljudi s katerimi se vsakodnevno srečujejo izkazujejo egoizem, nestrpnost, nesramnost, ne empatijo in mislijo, da so ti ljudje tam samo, da izpolnjujejo njihove želje in ukaze. Če se hitro ne obrnejo na njihov ukaz pa so deležni samo njihove nesramnosti. To vam lahko iz prve roke povedo trgovci, natakarji in še kdo, ki ima z njimi vsakodneven stik. Stanje si lahko ogledate v vsakem mestu v Sloveniji . Sprehodite se skozi mesto in če boste našteli vsaj toliko babic in dedkov, kot je prstov na eni roki, ki peljejo s seboj svoje vnuke, bo to že velik uspeh. Družinske vrednote ste pričeli spodkopavati vi, s svojim uživaškim načinom življenja in vašim obnašanjem, ki ga moramo na žalost vsi gledati in prenašati, vključno z našimi otroki. Kako naj jim mi potem dopovemo, da naj živijo v spoštovanju do starejših.

Sedaj boste rekli, da ste tudi vi delali in vplačevali v pokojninsko blagajno, vendar vedite, da že vsak osnovnošolec lahko izračuna koliko ste v svoji delovni dobi vplačali v pokojninsko blagajno in koliko časa že prejemate in še boste prejemali vaše visoke in nezaslužene pokojnine. Račun se vsekakor ne izide in vedite, da smo mi tisti, ki plačujemo za vaš način življenja, ker nihče od nas ne bo koristil pokojnine 30 ali več let.

Upam, da se bodo nad tem pisanjem vsaj malo zamislili in vsaj 30 % svojega uživaškega življenja posvetili svoji družini. V nasprotnem primeru nikakor ne morejo pričakovati, da bodo njihovi otroci, vnuki in pravnuki spoštljivi do njih in jim kasneje pomagali.

Verjamem, da se boste na ta zapis užaljeno in togotno odzvali, vendar ni bil naš namen, da vas žalimo, nikakor z namenom žalitve, ampak z namenom vaše OTREZNITVE.

GLOBOKO IN IZ VSEGA SRCA PA SE OPRAVIČUJEMO VSEM, KI NISO TAKŠNI IN SO ZATO POPLAČNANI Z LJUBEZNIJO SVOJIH OTROK, VNUKOV IN PRAVNUKOV. PROSIMO VAS, DA OSTANETE TAKŠNI, KER STE NAŠ STEBER NA KATEREGA SE LAHKO OPREMO IN SE VAM ZA VSE ZAHVALJUJEMO.

Sedaj se pa posvetimo še DRUGORAZREDNIM UPOKOJENCEM. To so pa ljudje, ki so že več desetletjih delali v težkih razmerah, pod stresom in nenehno skrbjo pred izgubo službe in dohodka za preživetje svoje družine. Po 40 letnem delu pod takimi pogoji so danes nagrajeni s pokojninami pod pragom revščine. Še na misel jim ne pride uživaško življenje, ker mnogi od njih nimajo niti za osnovno preživetje za hrano in ogrevanje. To so danes zagrenjeni, fizično in psihično izžeti starejši ljudje, ki pa se sedaj lahko sprašujejo, za kaj za vraga smo pravzaprav hodili v službo, če je naša pokojnina samo 100 EUR večja od socialne pomoči.

Prva naloga nove vlade, v kateri upamo, da bo čim več desnih strank, bo očistiti pokojninsko blagajno, iz nje izločiti vse izredne prejemnike pokojnin, za vse ostale pa, ki so vplačevali v pokojninsko blagajno pa narediti znosen obračun prejemkov. Ne pa tako kot sedaj, da nekateri desetletja z manj delovne dobe prejemajo pokojnine v izračunu osnove 87 %, tisti ki pa so delali 40 let ali več in tudi toliko let vplačevali v pokojninsko blagajno pa dobivajo pokojnino v izračunu 53 %.

Ne pričakujte, da bodo nove generacije vplačevale v takšno pokojninsko blagajno, ki bo odvisna od trenutne politične garniture. Za stranko DeSuS oz. njihovega vodjo g. Karla Erjavca, se že dolgo govori, da so pristaši zmanjšanja osnove za izračun pokojnine na 27 %. Če ste še vedno tako zaslepljeni in verjamete, da vam bodo oni uredili vaše pokojnine, ga pa še kar volite. V svojih 20 letih kar je stranka na vladi, so poskrbeli samo zase, niti najmanj pa ne za upokojence. Dovolj zgovoren podatek o tem, kako jih skrbi za vaše pokojnine, je bil objavljen včeraj. Podatek je uraden in je objavil, da so se zvišale pokojnine v 8 letih za 18 EUR.

Glede na vse zgoraj napisano, apeliramo na vse volivce, ki so se znašli v tej zgodbi in vsaj še malo razmišljajo s svojo glavo, naj odidejo na volitve in negirajo vse stranke, ki so nas ta desetletja pripeljale v tako slab položaj, vključno z najnovejšo stranko Marjana Šarca, nastavljeno iz vladajočih garnitur, ki za vas ne bo naredila ničesar, peljala vas bo k nadaljnjemu obubožanju vas in vaših otrok, ki jim je vseeno ali v Republiki Sloveniji še živijo državljani Slovenije, njihovi otroci in vnuki in če uničijo uradni slovenski jezik.

Tudi nas je na sto tisoče, vendar z ničemer ne kupujejo naših glasov, ker smo za njih nevidni in nepomembni, vendar živimo med vami in nam je dovolj. Zberimo se in pokažimo naše obraze, ki jih hočejo na vsak način zbrisati ter pojdimo na volitve in spremenimo naše življenje, še posebej pa življenje naših otrok in vnukov.

Lep pozdrav!

Državljanka RepublikeSlovenije

nazaj na vrh