Slovenska matica: Podpora slovenščini v javni rabi

  • Napisal  Slovenska matica
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
(foto: Slovenska matica) (foto: Slovenska matica)

Odsek za slovenski jezik Slovenske matice, ki mu predseduje dr. Vesna Mikolič, se znova oglaša v zvezi s podporo slovenščini v javnem življenju, saj se zdi, da želijo nekateri, zaslepljeni od žarometov globalne tržne logike, za drobiž prodati slovenski jezik, ki so ga slovenski intelektualni veljaki pogumno in odločno uspeli ohraniti od Trubarja dalje do danes.

V času, odkar smo se nazadnje oglasili, se je zvrstilo nekaj pomembnih pobud, predvsem pa smo prejeli tehten odgovor izrednega člana SAZU profesorja dr. Borisa A. Novaka in profesorja dr. Deana Komela na javno pismo zaslužnega profesorja dr. Andreja Čadeža, ki smo ga objavili v naših Poletnih novicah 4. 8. 2019. Posredujemo vam torej dopis obeh omenjenih avtorjev, ki vabi k sodelovanju vse, kateri želimo z iskrenim srcem poskrbeti, da bodo, kakor smo mi ponosni na naše prednike, na našo skrb za slovenščino ponosni tudi prihodnji rodovi.

Spoštovani zasl. prof. dr. Andrej Čadež,

odgovarjava na Vaš dopis, kakor je bil  posredovan v Poletnih novicah Slovenske matice.

Veseli naju, da se strinjate z najino izjavo Dovolj je!, kar zadeva kritiko sramotno praznega in manipulativnega sprenevedanja, s kakršnim je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) odgovorilo na najino izjavo Countdown ali Obramba slovenskega učnega jezika na univerzah pred globalnim ropom. Najino opozorilo o nevarnosti anglizacije učnega jezika na slovenskih univerzah je MIZŠ odpravilo z razlago, da je slovenski jezik v Republiki Sloveniji sicer priznan kot uraden, da pa žal nima ustrezne in avtonomne kvalifikacije na ravneh raziskovanja, poučevanja in ustvarjalnosti. Gre za nezaslišano in nedostojno izpeljavo!

V tem antologijskem primerku birokratskega novoreka tudi sicer kar mrgoli napak. Med drugim je omenjena »Akademija znanosti in umetnosti« − ustanova, kakršne pri nas ni, saj obstaja le Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Ni povsem jasno, ali gre zgolj za lapsus ali za že dogovorjeno preimenovanje, saj MIZŠ doslej ni ponudilo nikakršnega opravičila ali pojasnila. 

Popolnoma se strinjava z Vami v oceni izjemno visokega prispevka naravoslovcev in naravoslovk k razvoju slovenskega jezika na znanstvenem področju. Enako velja tudi za dragoceno inventivnost slovenskih raziskovalcev in raziskovalk z različnih znanstvenih področij v globalnem merilu in v različnih jezikih. Tudi osebno zelo rada sodelujeva s kolegicami in kolegi iz drugih znanstvenih disciplin.

Z vsem spoštovanjem do Vašega obujanja zgodovinskega spomina ter narodne in jezikovne zavesti pa morava ponovno poudariti, da tokrat − prvič v zgodovini − ne gre za obrambo pred tujimi zatiralci slovenskega jezika, temveč za zahtevo, da se v skladu z Ustavo RS na državni ravni vzpostavijo, opredelijo in uresničujejo pogoji za njegovo polno uveljavljanje. Najini protesti se porajajo iz zaskrbljenosti, da država na nedržavotvoren način streže najrazličnejšim parcialnim interesom, svoj oportunizem in nenačelnost  pa prikriva z visokodonečimi, veliko presladkimi in zlaganimi besedami. Če bo taka opcija prevladala, bo trud vseh tistih, ki bi radi ohranili in razvijali slovenski jezik, in takih ni malo, zaman.

Veliko je torej točk, v katerih se strinjamo in kjer bi lahko plodno sodelovali v dobro prihodnosti slovenskega jezika. O sodelovanju za ta plemeniti cilj sva se zmeraj pripravljena pogovarjati. Za Vaše iz trte izvite in krivične obtožbe na najin račun pa nimava časa.   

V upanju na sodelovanje Vas s spoštovanjem pozdravljava,

Dean Komel, filozof

Boris A. Novak, pesnik

Obenem vas opozarjamo še na prispevek profesorja dr. Marka Marinčiča v časniku Večer, ki ga najdete na povezavi: https://www.vecer.com/jezik-na-univerzah-kaj-pa-slaba-anglescina-10049067 , v katerem omenjeni klasični filolog opozarja:

»Celo če bi bili sprijaznjeni, da bo v slovenščini vsak čas zamrlo intelektualno okolje, ki ga je čisto zares vzpostavila šele Univerza v Ljubljani, je jasno, da mednarodna znanstvena kariera čaka samo zelo majhen del diplomantov, in ti s tujimi jeziki praviloma nimajo težav. Iz Slovenije ne bežijo zato, ker premalo predavateljev klati angleščino, temveč zato, ker tu za najsposobnejše ni prihodnosti. Še več: če bi to jesen, ob stoletnici Univerze v Ljubljani, vsi slovenski univerzitetni predavatelji naenkrat "prešaltali" na angleščino, bi pred to strahoto zanesljivo emigriral še zadnji kontingent študentov, ki upajo na resno znanstveno kariero. Naše univerze so kljub slovenskemu učnemu jeziku številnim sposobnim posameznikom omogočile, da kariero nadaljujejo v tujini. Zlasti v primerih, ko so kariere bleščeče, ti posamezniki radi priznavajo dolg, in to ne samo iz domoljubja. Po drugi strani pa univerza ne izobražuje samo bodočih znanstvenikov, temveč še v večjem številu prihodnje učitelje, zdravnike, inženirje, odvetnike, sodnike, socialne delavce, psihologe, novinarje, prevajalce – večinoma torej posameznike, ki bodo imeli opravka z ljudmi. Ti ljudje pa slučajno še vedno govorijo slovensko …«

Posredujemo vam tudi pobudo za uvrstitev del Borisa Pahorja v učni program četrtega letnika na gimnazijah in srednjih šolah. Pobudniki pišejo:

»27. avgusta 2019 je tržaški pisatelj Boris Pahor praznoval svoj 106. rojstni dan. Ob njegovih visokih življenjskih jubilejih se zadnja leta v Ljubljani vrstijo prireditve, ki se jih udeležujejo najvišji državni vrhovi (predsednik države, predsednik vlade, ministri ipd.). Direktorica Javne agencije za knjigo Republike Slovenije Renata Zamida je letos med drugim dejala, da »Boris Pahor marsikje v tujini velja za poosebljenje književne ustvarjalnosti v Sloveniji, pri nas pa za poosebljenje narodnega ponosa«.

Zato nas je pobudnike peticije še posebno zmotilo dejstvo, da se Boris Pahor in njegova dela ne nahajajo med obveznim čtivom za četrti letnik slovenskih gimnazij in srednjih šol. Verjamemo sicer, da mu učitelji in učiteljice slovenščine med maturitetnimi pripravami izkazujejo pozornost, ki si jo avtor zasluži. Z njegovo uvrstitvijo med obvezne avtorje pa bi ga slovenska javnost in politika še dodatno počastili in mu končno tudi formalno dodelili mesto, ki mu v slovenski književnosti pripada.

Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije torej predlagamo, da se ob posodabljanju učnega načrta za slovenščino za četrti letnik gimnazij in srednjih šol (obstoječi je iz šolskega leta 2008/2009) Borisa Pahorja in odlomek iz kakega njegovega dela (Mesto v zalivu, Nekropola, Spopad s pomladjo, Zatemnitev, Grmada v pristanu itd.) uvrsti med obvezno čtivo.«

Peticijo za uvrstitev Borisa Pahorja in njegovega dela med obvezne avtorje četrtega letnika gimnazij in srednjih šol lahko podpišete na povezavi: https://www.peticija.online/uvrstitev_borisa_pahorja_in_njegovega_dela_med_obvezne_avtorje_etrtega_letnika_gimnazij_in_srednjih_ol?a=2 .

dr. Ignacija J. Fridl

tajnica-urednica Slovenske matice

nazaj na vrh