Slovenska ljudska pravljica: RDEČA KAPICA IN PRAZNIK DELA

  • Napisal  C. R.
Slovenska ljudska pravljica: RDEČA KAPICA IN PRAZNIK DELA Foto: arhiv Demokracije

Nosil je leseno puško,
ko je bil še pionirček
in v okraju zvest kurirček,
ljubkovalno Rdeči Duško.

Je odraščal bliže morja,
blizu gnilega zahoda,
kjer mu svetla zvezda vzhoda
je razširjala obzorja.

Duško je potem prerasel
mentorje iz krajev rodnih
in s skupino mladcev godnih
v funkcionarja nam odrasel.

Dober bil pospeševalec
samoupravnih dokumentov,
razlagalec argumentov,
iznajdljiv zasliševalec.

Dokumenti govorijo,
česa bil je Duško zmožen,
kot tovariš vedno prožen,
zdaj kot pravljica se zdijo.

Kot o kapici rdeči,
pravljici vsem dobro znani,
ki v njej vrli partizani,
pot utrejo večni sreči.

V pravljici bila je sama,
ena kapica rdeča
in za volka prava sreča,
kapic več bilo bi drama.

Danes pa lahko ugledaš
rdečih kapic trumo celo,
na pogled prav nič veselo,
Duška v četici zagledaš.

Prvi v vrsti protestira,
proti volku malce vzklika,
a v resnici kapic klika
z volkom na skrivaj paktira.

Danes se težko dojema,
kdo v tej pravljici je volk,
saj je zapovedan molk,
ko se s kapico objema.

Branit delavske pravice
kapic zborček se odpravi,
v svoji pravljični opravi
spravljajo se nad krivice.

Prva je krivic krivica
Duškova premajhna plača
in da dohodnino vrača,
vsega kriva je desnica.

Druga v druščini krivic
volkova upokojitev,
babičina razlastitev,
utajitev več menic.

Tretja sektor pa privatni,
ki nam pravljico najeda,
volčji se brlog zaveda,
konec zgodbi bo potratni.

Končno glavna vseh krivica,
da je bujni domišljiji,
lažnih pravljic polomiji
pot prekrižala resnica.

Vsak otrok, ko pride čas,
ve, da treba bo umret,
loči, kaj je pravljic svet,
loči laž in pa dokaz.

Pravljičar pa goni svoje,
ne verjame v nič zares,
kuri prvomajski kres
za denarje tvoje, moje.

Duško je zdaj četovodja,
rad na prvi maj maršira
in se v mikrofon zadira,
uporablja vsa orodja.

Vsa retorična orodja,
ga težko je razumeti,
slino mora namreč žreti,
zdi se da iz nelagodja.

Česa vendar se boji,
da se slina mu nabira,
ko svoj govorček prebira?
Nesproščen se Duško zdi.

Strah ga, da bo pravljic konec,
žene pravljice popravljat,
packe za seboj odpravljat,
preden bo zazvonil zvonec.

Zvonil, da kot volk plenilska
je rdečih kapic vnema,
težka psihološka tema,
zgodba vsa prvoaprilska.

nazaj na vrh