SDS: Z novelo ZPIZ-2 za izboljšanje položaja socialno najbolj ogroženih skupin upokojencev Izpostavljeno

foto: Matic Štojs Lomovšek foto: Matic Štojs Lomovšek

V poslanski skupini SDS smo v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2). Cilj predloga zakona je izboljšati položaj socialno najbolj ogroženih upokojencev z rešitvami, ki glede na izjave parlamentarnih strank in koalicije, uživajo zadostno večino za sprejem. Glavne rešitve, ki jih predlagamo, so tako dvig odmernega odstotka, povišanje minimalne pokojnine za starostno ali invalidsko pokojnino, določitev letnega dodatka ter usklajevanje pokojnin.



Odmerni odstotek za odmero pokojnine, ki je določen v 37. členu, se pri vseh tistih zavezancih, ki se še bodo upokojili in imajo odmerni odstotek za polno delovno dobo 40 let manjši od 63%, poveča na 63% in sicer postopoma v petih letih po 0,55% na leto vsakega 31. decembra v letu. Postopna uskladitev po tem zakonu je določena v prehodnih določbah. Pri tem predlog zakona zasleduje cilj, da se ne poslabša položaj tistih, ki se do leta 2022 upokojujejo po posebnih določbah 37. člena zakona.

Predlagamo tudi povišanje minimalne pokojnine za starostno ali invalidsko pokojnino. Predlaga se povišanje najnižjih možnih pokojnin za starostne ali invalidske pokojnine, in sicer v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka kot je določen z zakonom o socialnih prejemkih. Predlog se nanaša le na starostne in invalidske pokojnine, ne pa za predčasne pokojnine. Slednje se lahko v času zakonodajnega postopka tudi dopolni. Glede na to, da je osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka tisti znesek, ki je določen kot minimum za preživetje ene osebe, menimo, da bi morala biti tudi pokojnina kot pravica določena najmanj v tej višini, še posebej v primerih, ko ne gre za predčasne upokojitve.  

V poslanski skupini SDS predlagamo tudi določitev letnega dodatka v dveh različnih višinah, in sicer:
-        znesek 80% najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo tistim upokojencem, ki prejemajo pokojnino, ki je nižja kot je višina pokojnine za polno pokojninsko dobo;
-        znesek 50% najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo tistim upokojencem, ki prejemajo več, kot je višina pokojnine za polno pokojninsko dobo.

Z zakonom o izvrševanju proračuna se tako določen letni dodatek le še poviša. S tem se uredi stalni letni dodatek, ki ni odvisen od vsakokratnega sprejemanja zakonov o izvrševanju proračunov.

V poslanski skupini SDS predlagamo tudi redno uskladitev pokojnin, in sicer tako, da uskladitev, ki jo že ureja zakon ne more biti nižja od 1% v primeru gospodarske rasti v preteklem letu za več kot 3%, nižja od 1,5% v primeru gospodarske rasti v preteklem letu za več kot 4% ter nižja od 2% v primeru gospodarske rasti v preteklem letu za več kot 5%. To predstavlja dodatno varovalko pri uskladitvi tako kot dosedanji 2. odstavek 106. člena, ki že sedaj določa, da uskladitev ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin. V primeru, da se po sprejemu te rešitve, v zakon ne bi posegalo z zakoni o izvrševanju proračunov, se bodo pokojnine usklajevale najmanj za toliko kot je dogovorjeno v koalicijski pogodbi. V kolikor bo v zakonodajnem postopku politična volja, se lahko takšna varovalka rednega usklajevanja določi kot vsakokratno izredno usklajevanje poleg rednega usklajevanja kot smiselno izhaja iz koalicijske pogodbe. Prav tako se določa varovalko, da v primeru, ko podatki Statističnega urada Republike Slovenije niso znani pravočasno, da bi se uskladitev opravila z izplačilom februarske pokojnine, se kasneje opravi poračun za nazaj do vključno meseca februarja.    

nazaj na vrh