Primer Novič: Najprej presenečenje, potem podpora Izpostavljeno

  • Napisal  Iva Pavlin Žurman
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Urban Cerjak foto: Urban Cerjak

Bistvo profesionalnega novinarstva je resnična in popolna informacija. V razmerah enobarvnih dominantnih tiskanih medijev je nepopolna informacija laž, saj ne omogoča objektivnega, celovitega razumevanja dogodka, dogajanja. Danes lahko osveščen bralec na spletu sam poišče objektivno informacijo in prebere komentarje, mnenja posameznih, ideološko opredeljenih piscev, novinarjev, publicistov. Na osnovi primerjave argumentov si ustvari lastno mnenje, kdo, kateri novinar (medij) ima prav. To zahteva čas in razmišljanje, kar pa ljudem danes primanjkuje. Zato je indoktrinacija množic velik problem sodobnega časa.

 

Obstajajo novinarji - komentatorji, ki so ob prehodu iz enega v drugačen (lastniški) medij naredili obrat na glavo. Tak je Delov komentator, ki s pisanjem konstantno izraža »prefinjeno« sovražnost do mednarodno uveljavljenega in izkušenega politika, za katerega so, vladajoče strukture, ozadje (paradržava, o kateri je ta novinar nekoč zelo kritično pisal) in monopolno prevzeti mediji »poskrbeli« za, najprej, medijsko diskreditacijo. Sledilo je »spodbujanje« k uporu proti temu premierju (vladi), ki je konec leta 2012 napovedal razkrivanje in kaznovanje milijardnega bančnega kriminala (kriminalcev), danes zavitega v celofan »bančne luknje«. Na vstajniško nasilje na ulicah in trgih je ljudstvo že pozabilo. Sledil je nezakonit obtožni predlog z lažnim, kasneje sodno ugotovljenim zapisom tožilke Zobec-Hrastarjeve, nezakonita sodba in celo nezakonit zapor ter začasna likvidacija »notranjega sovražnika«.

Danes Delov novinar prepoznava in komentira popularnost sedanjega premiera in njegovo odločnost, »slog vodenja, ki je avtoritativen, ni pa avtoritaren.« Avtoriteta je zame oseba, ki je tudi mednarodno spoštovana, s širino, s poznavanjem različnih področij in ki je usposobljena, da s strokovnimi argumenti poseže tudi na posebna področja, npr. vladna ministrstva. Avtoriteta »premier M. Šarec je tako stvari vzel v svoje roke«, je zapisal v kolumni J. Markeš. In je omenil, da se Šarec pri izboru generalice Ermančeve »ni oziral na njeno prijateljevanje z Janševim ideološkim okoljem«. Nas je opomnil, da ne bi pozabili kam segajo Janševe lovke? Stigma! Markeš bralce prepričuje, da premier Šarec (diplomirani igralec) ni avtoritaren človek (in nas mimogrede spomni na medijsko stigmo za opozicijskega voditelja), ampak avtoriteta in kot argument Šarčevega poznavanja vojaškega področja navede kar njegove besede: »Vojak ni zato da jamra, ampak da izpolnjuje ukaze in služi domovini.« Zanimivo, da tega opozorila ni izrekel poveljnik oboroženih sil predsednik Pahor, zato ker ni avtoriteta ali … ?

Zanimiv je Markešev zapis o deviacijah medijske krajine o katerih je nekoč kritično pisal v obrobnem Slivnikovem Magu. Moj, leta 2004 objavljen članek, tudi o pristranskih mainstream medijih, je celo sam naslovil: »Kdo misli, kdo je ovca« (sic!). Tokrat Markeš, ki je postal del mainstrem medijske krajine pohvali Šarčev pogum(sic!), ko zapiše, da je Šarec nepravovernim medijem (moja oznaka), ki jih Markeš ne poimenuje, ampak jih označi kar Janševi mediji, »zelo jasno sporočil, da je, kar se njega tiče, njihov čas potekel …«. Ali to pomeni, da premier Šarec verjame v poslušnost državnih podjetij glede njegovega javnega »priporočila« o umiku oglaševanja državnih podjetij iz po Markešu Janševih medijev? Janša v resnici ni njihov lastnik, ima le kakšno delnico Nove24tv, tako kot množica ljudi, ki smo z nakupom podprli pluralizacijo medijske krajine. Markeša sprašujem, zakaj za Delo ne uporablja besed »medij F21« ? Lastnik Dela je namreč preko družbe FRM S. Petrič, član Foruma 21.

Na koncu izrazi Markeš še svoje zadovoljstvo, ker Šarec ni šel v koalicijo s SDS in v vlado ksenofobnega tipa (zopet stigma). Pravzaprav Šarec ne rabi piar službe, ker jo že ima v komentatorjih kot je Markeš!

Ponovno sojenje – primer Novič - O tem Delo 19. dec. Verjetno sem o prejšnjih sojenjih pod taktirko Š. Kolete sama celo bolje informirala bralce Dela (Pisma, pisanje na spletu-dosjemilkonovič.si). Celovitost dejstev (dogajanja) je osnova, da javnost primer razume in objektivno »sodi«. VS je sodbo razveljavilo zaradi nezakonitosti sojenja na obeh sodnih instancah (onemogočanje obrambe). Ker sem dogajanju sledila v sodni dvorani konstantno (ne kot nekateri novinarji, ki še danes napačno pišejo), sem prišla do spoznanj, ki mi jih je novo dogajanje (nisem bila prisotna) potrdilo. Gre tudi za pričanje Jamnikove žene, ki se je do sedaj izogibala pričanju, le zakaj? Vprašujem jo ali držijo govorice, da je nekdo na dan pogreba »razmetaval« po stanovanju, pa tudi, da je hodila na kavico s tožilko. Vsekakor so vprašljive njene trditve, da mož ni bil vznemirjen, kot so izpričale na sojenjih mnoge priče, njegovi sodelavci, danes ne molčijo več starši. Mogoče ji je mož zadeve prikrival, da bi jo zaščitil pred nevarnostjo, mafijskimi grožnjami. Vsekakor bi morala njegovo vznemirjenost začutiti, kot so jo začutili zaskrbljeni starši.

Čudi me, da sodnik ni izločil izvedenca Sabliča, ki ne priznava pasivne kontaminacije (za razliko od ostalih štirih) in je bil »izbran« tik pred upokojitvijo!

Iva Pavlin Žurman, Solkan

nazaj na vrh