Poslanci SDS: Vlada naj prouči še druge razpoložljive lokacije za izvedbo projekta Magna

  • Napisal  SDS
Hoče pri Mariboru v zimskem času Hoče pri Mariboru v zimskem času Foto: Matic Štojs

Poslanska skupina SDS je v parlamentarno proceduro vložila predlog priporočila v zvezi z neaktivnostjo ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejana Židana pri izgubi najboljših kmetijskih zemljišč pri projektu Magna.

Spomnimo. Oktobra 2016 je Vlada Republike Slovenije iz državnega proračuna za prihod podjetja Magna Steyr v Slovenijo namenila 10 milijonov evrov, do danes pa že 18,6 milijonov evrov. Konec decembra lani je Državni zbor Republike Slovenije sprejel tudi poseben zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo naložbe – Zakon o zagotavljanju pogojev za izvedbo strateške investicije na razvojnem območju v Občini Hoče–Slivnica. Omenjeni zakon je večina poslancev podprla, ker je bilo izrecno poudarjeno, da gre za celovit projekt in se je govorilo o 3.000 novih delovnih mestih. Vse bolj pa se dozdeva, da na plano prihaja kmetijsko in ekološko problematičen del projekta z zgolj nekaj 100 zaposlitvami. Investitor naj bi tudi postavil pogoj, da mora biti do 1. julija 2017 izdano gradbeno dovoljenje.

Očitno gre za projekt, pri katerem se zelo mudi. Celo tako zelo, da pred izbiro zemljišča za gradnjo nove tovarne Ministrstvo RS za gospodarski razvoj in tehnologijo kot tudi Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter vlada sploh niso preučili vseh predlogov, ki so jih dobili od županov občin v severovzhodni Sloveniji. Trenutno se urejanje zapleta na več področjih, med drugim v postopku zagotovitve nadomestnih kmetijskih zemljišč, ki so pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja.

V zvezi z izbiro kmetijskih zemljišč, na katerih naj bi stala Magna Stayr, je po mnenju poslank in poslancev SDS potrebno opozoriti naslednje. Vlada Republike Slovenije je 6. marca 2017 na dopisni seji sprejela sklep, s katerim je pozvala Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, da za realizacijo predkupne pravice upravičencev na njihov predlog proda ali odda v zakup kmetijska zemljišča na območju Rač in Rogoze, ki so v upravljanju sklada, toda pod pogojem, da ta zemljišča niso obremenjena z zakupom. Vlada kot ustanoviteljica je zato pozvala mariborski Javni gospodarski zavod Rinka, naj sodeluje pri zagotovitvi zemljišč. Toda sklad ima za vsa zemljišča na območju Rač in Rogoze veljavno sklenjene zakupne pogodbe in nima prostih zemljišč, ki so potrebna za realizacijo predkupne pravice na razvojnem območju v občini Hoče Slivnica. Vlada vidi rešitev v zemljiščih Rinke, zato jih poziva, naj se jim odpovejo.

Ob vsej zmedi z iskanjem primernega zemljišča v poslanski skupini SDS opozarjamo tudi, da je bila povsem neupravičeno spregledana pobuda župana občine Kidričevo Antona Leskovarja, ki je za investicijo, ki naj bi bila sedaj izvedena na območju občine Hoče–Slivnica, ponudil možnost zemljišč na območju občine Kidričevo. Župan Leskovar je namreč 8. 11. 2016 poslal na vlado dopis, v katerem je vladi ponudil območje v velikosti 130 ha zemljišč v občini Kidričevo, v okviru katere se lahko vzpostavi proizvodno cono, brez odkupov zemljišč in z vsemi potencialnimi možnosti za nadaljnji razvoj.

Klub temu dopisu je vlada 17. 11. 2016 sprejela že omenjeni zakon. V njem je za vzpostavitev proizvodne cone določila lokacijo v Občini Hoče–Slivnica v velikosti cca. 100 ha zemljišč. Na dopis župana Leskovarja se je odzvalo le ministrstvo za gospodarstvo, ki je v dopisu navedlo, da meni, da je območje v občini Hoče–Slivnica najprimernejše za vzpostavitev proizvodne cone.

 

Ob vsem navedenem v poslanski skupini SDS opozarjamo, da je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan v oddaji Odmevi 7. 6. 2017 na vprašanje, ali je vlada v resnici ponudila Magni druge možne lokacije, odgovoril naslednje. »Tega sam ne vem zato, ker se tudi sam nisem nikoli z Magno pogovarjal. Vem pa s kakšno informacijo sta prišla tako gospodarski minister, kakor tudi predsednik vlade na vlado, in sicer da je to za Magno dogovorjeno, da je edina možna lokacija je to in da je to za vlado prioritetni projekt. Sam sem večkrat vprašal, ali so možne druge lokacije. Povedali so mi, da ne in takrat sem postavil tri zahteve. Vse so zelo razumne. Prva zahteva je, da se takoj podpiše nekaj, kar bi morali imeti podpisano, kje so proste cone, ki so bile izgrajene tudi z javnim denarjem, sedaj pa se delamo, kakor da jih ni. Kot drugo, da se naredijo rezervni projekti, rezervne lokacije za nove investicije, ki bodo prišle in da tudi v tem primeru Magne za vsak hektar zemljišča, ki ga izgubimo, vzpostavimo novo zemljišče. Kje pa ga vzpostavimo pa ni stvar kmetijskega ministrstva ampak lokalne skupnosti, kjer ga ponudi.«.

Glede na to, da je bilo ministrstvu za kmetijstvo že 8. 11. 2016 v vednost posredovan dopis župana občine Kidričevo, v katerem je ponujeno nadomestno zemljišče za projekt Magna, v poslanski skupini SDS menimo, da gre pri zgoraj navedenem odgovoru ministra Židana za navadno sprenevedanje in navajanje neresnic. Poleg tega bi moral biti s problematiko izgube najboljšega kmetijskega zemljišča za projekt Magna seznanjen že pred sprejemom zakona na vladi, v zakonu niti ni zaslediti, da se zakon ni medresorsko usklajeval. Informacije o projektu Magna, ki naj bi se realiziral na najboljših kmetijskih zemljiščih, pa so se že pred sprejemom zakona na vladi pojavljale v medijih, ta problematika se je obravnavala tudi pri sprejemanju zakona v državnem zboru, ko bi ga lahko dopolnili oziroma spremenili.

Poslanke in poslanci SDS menijo, da je minister Židan torej moral biti pravočasno seznanjen s problematiko izgube najboljših kmetijskih zemljišč za projekt Magna in z možnostjo nadomestnih zemljišč. Prav tako je imel kot minister pristojnost in odgovornost, da zaradi vsega povedanega zahteva in tudi doseže spremembo lokacije za projekt Magna.  

Po končani razpravi v poslanski skupini SDS predlagamo, da poslanke in poslanci sprejmejo naslednje priporočilo: Državni zbor RS priporoča Vladi RS, da prouči še druge razpoložljive lokacije za izvedbo projekta Magna, pri čemer naj imajo prednost pri izboru že za industrijsko rabo uporabljene, a trenutno opuščene lokacije.

nazaj na vrh