Odprto pismo: Ocena ukrepov Ministrstva za zdravje, ki bi naj saniralo stanje zdravstvenega sistema na področju zdravljenja otrok z boleznijo srca v Sloveniji Izpostavljeno

  • Napisal  Maja Šoštarič, Ratko Komadina
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Matic Štojs Lomovšek foto: Matic Štojs Lomovšek

Glavni strokovni svet (GSS) Slovenskega zdravniškega društva (SZD) pozorno spremlja aktivnosti Ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB), s katerimi se želi rešiti trenutno močno omejene možnosti srčne kirurgije pri otrocih, ki takšne operacije potrebujejo. V SZD smo seznanjeni z informacijami iz medijev in prek ločeno pridobljenih in omejenih informacijah nekaterih deležnikov. Pozdravljamo napor prof. dr. Gregoriča, ki se je pripravljen vključiti v reševanje le enega izmed velikih problemov slovenskega zdravstva. Vendar GSS meni, da bi bilo smiselno njegove aktivnosti preusmeriti v neposredno pomoč UKC Ljubljana, saj dvojna terciarna dejavnost na istem strokovnem področju srednjeročno vodi v razgradnjo največjega univerzitetnega kliničnega centra v državi. Ob diskriminaciji vrhunskih domačih zdravnikov se bo kmalu sprožil “domino efekt” tudi na nekaterih drugih terciarnih področjih.

 

Skrbi nas, da uvajani model dela ni varen, v kolikor ni zagotovljene kontinuitete dela z bolniki. Kot povzemamo iz medijev, se model NIOSB pomembno ne razlikuje od modela, ko je od konca leta 2007 do aprila 2014 v UKC Ljubljana operacije občasno izvajal dr. Mishaly in mu je eksterni strokovni nadzor očital odstopanja od kakovosti in varnosti za bolnike. Po ocenah strokovnjakov je trenutni program v določenih delih celo slabši, saj sta v enoti otroške intenzivne terapije namesto dvajsetih zdravnikov na voljo zgolj dva. Oddelek tako glede na število zdravnikov ne dosega standardov, ki bi po našem mnenju še zagotavljali varno obravnavo najtežje bolnih otrok iz celotne Slovenije. Ni več sodelovanja otroških kardiologov, ki so zapustili UKC Ljubljana. Prav tako izvajalci trenutnega modela med slovenskimi kirurgi niso našli mladega specialista ali specializanta, ki bi se učil otroške srčne kirurgije in bi v prihodnosti lahko operiral otroke. Za izvajanje programa pa primanjkuje tudi medicinskih sester in drugih zdravstvenih delavcev.

Pričakovano število operacij na otroškem srcu na letni ravni je vprašljivo, morebiti celo pod številom, ki bi dolgoročno zagotavljalo izkušenost kirurgov. Zato ocenjujemo, da bi bilo morda smiselno vse aktivnosti integralno povezati v naši največji terciarni bolnišnici.

Glavni strokovni svet Slovenskega zdravniškega društva je 1. avgusta na izredni seji, na kateri je bilo obravnavano trenutno stanje na področju otroške srčne kirurgije, ugotovil:

  • Politika v primeru reševanja situacije na področju otroške srčne kirurgije striktno ignorira stroko, ki je o problematiki seznanjena izključno preko medijev.
  • Ob gradnji vzporedne terciarne dejavnosti v NIOSB in obstoječi kardiokirurgiji v terciarni bolnišnici ni jasno, ali bo NIOSB dobil nov, dodaten program ali se ga bo vzelo UKC Ljubljana. V kolikor se bo storilo slednje, se terciarno bolnišnico z odvzemom dela njene dejavnosti oziroma programa neoliberalno lastnini, kar bo vodilo v razpad sistema tudi na drugih terciarnih dejavnostih.
  • Stroki in ključnim javnostim niso bile predstavljene razlike med sedanjim modelom in modelom, ki so ga v UKC Ljubljana izvajali med leti 2007 in 2014. Po naši oceni obema modeloma manjka kontinuiteta dela z bolniki, kar je bil utemeljen očitek mednarodnega eksternega strokovnega nadzora.
  • Proces ustanavljanja zavoda je v nasprotju s prof. Gregoričevim mednarodnim poročilom o preteklem delu otroške srčne kirurgije.
  • Po veljavni zakonodaji NIOSB ne bo mogel izpolniti zahteve po »odgovornem nosilcu zdravljenja«. Politika želi zakon zaobiti z 10% zaposlitvijo slovenskih zdravnikov. Od nosilcev dejavnosti se pričakuje, da je najvišje strokovno usposobljen in sposoben organizirati delo na terciarnem subspecialističnem nivoju. Ministrstvo pa je zaposlilo zdravnike od katerih nekateri niso nikoli bili vključeni v zdravljenje otrok s prirojenim obolenjem srca.
  • NIOSB je pozicioniran izven okvira zdravstvene zakonodaje, politika ob njegovem ustanavljanju kaže pomanjkanje vizije in pospešeno ruši sistem javnega zdravstva.
  • Prav tako ni jasno kdo bo prevajal debele popise bolezni otrok, ki se vsa leta zdravijo v UKC Ljubljana. Ali se bo delo prevajalcev naprtilo sobnim zdravnikom in študentom? Kdo bo zagotavljal, da je prevod pravilen? Zaradi napačnih prevodov lahko pride namreč tudi do napačnih strokovnih odločitev. Da se izognemo napakam, bi zdravnikom in zdravstvenim delavcem morali zagotoviti 24-urno prisotnost tolmačev, če je v UKC Ljubljana slovenski jezik še vedno edini uradni jezik.
  • Vlada v odhajanju ne sprosti sredstev iz zavarovalnice in jih ne nameni programom slovenskih bolnišnic. Istočasno pa lahko NIOSB izplačuje visoke honorarje, ne da bi imel že program oziroma koncesijo. Vsebina dovoljenja za NIOSB ni dostopna niti strokovni javnosti.
  • Diskriminacija vrhunskih domačih strokovnjakov poteka že vrsto let, sedaj je eksplodiral dolgo potlačeni problem slabega nagrajevanja zdravnikov, ki so kompetentni izvajalci terciarne medicine. Terciarna medicina je iz leta v leto bolj podhranjena, zahtevno delo je slabo vrednoteno in je postalo v javnosti tudi stigmatizirano. V neenakopravnem in ponižujočem položaju so tudi zdravstvene ustanove oziroma bolnišnice v Sloveniji.
  • Poniževalen odnos politike do slovenskih strokovnjakov tudi študentom in mladim zdravnikom sporoča, da se po študiju medicine ne splača ostati v Sloveniji, kjer je tuj zdravnik veliko več vreden kot zdravnik, ki je končal fakulteto v Sloveniji, ima slovensko licenco in zna slovenski jezik.

Zaradi poslanstva zdravnikov, naše skrbi za bolnike in zdravstveni sistem, zdravniki zahtevamo vsem dostopen, družbeno konsenzualen, vzdržen, predvsem pa varen zdravstveni sistem. Za naše okolje nevzdržen model nagrajevanja tujih strokovnjakov vnaša nevaren precedens, ki bo zdravstveni sistem potisnil čez rob v (pre)mnogih ozirih. Predvsem pa je ta model nagrajevanja ponižujoča zaušnica vsem zaposlenim, ki že desetletja delujemo v tem kaotičnem sistemu in vpijemo k ureditvi standardov in normativov, določitvi vzdržne zdravstvene košarice ter modelov financiranja, predvsem pa si prizadevamo za dolgoročno vizijo razvoja zdravstvene oskrbe državljanov.

doc. dr. Maja Šoštarič, dr. med.                                   prof. dr. Radko Komadina, dr. med.

predsednica GSS SZD                                                 predsednik SZD

nazaj na vrh