Moje videnje vrednosti knjige Titova velika prevara

  • Napisal  France Smolej
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Moje videnje vrednosti knjige Titova velika prevara (Churcilla). (foto: Demokracija) Moje videnje vrednosti knjige Titova velika prevara (Churcilla). (foto: Demokracija)

(Napisal Peter Batty, Anglež, pisatelj, novinar in urednik na BBC.) V tej knjigi so navedeni neovrgljivi dokazi o sprevrženosti Angležev. Oni so zasukali voljo in s tem usodo narodov v bivši Jugoslaviji. S prevaranti in ruskimi agenti - Fitzroy McLean, James Klugman in Kim Philby so zavajali Churcilla, da je decembra 1943 odtegnil pomoč Mihajlovićevim četnikom in večinski volji Srbov. To pomoč so odtlej dobivali Titovi partizani, ki so predstavljali manjšino odpora v Jugoslaviji in so, namesto borbe proti okupatorjem, glavno aktivnost (z angleškim orožjem) izvajali proti Mihajloviču, predvsem pa so delali revolucijo, s pobojem vseh nasprotnikov komunizma.

 

Titova navezanost z boljševiki je posledično vodila:
- k izgubi Trsta z Julijsko krajino in Koroške,

- k poboju 100 in več tisoč vrnjenih prebežnikov , ki so se po vojni zatekli na Koroško.

Že ob koncu vojne so nastale UDBA oz. OZNA - ter VOS, ki so krvavo krojili življenje v Jugoslaviji, predvsem pa v Sloveniji.

Opisana je njegova vloga v Informbiroju, in, zaradi zamere Stalinu, njegova izključitev. Takrat so ustanovili kazensko prevzgojno taborišče za komuniste – Goli otok, kar je edini primer v komunističnem svetu.

Titov znameniti trikotnik – prijazen nasmeh, prošnja za pomoč, in nateg, je pripeljal do ameriške pomoči UNRRA s hrano in donacijo vojaške opreme. Ko je finančne pomoči kapitalistov zmanjkalo, ruske pa ni bilo na voljo, so začeli z zaslepljevanjem ljudi, kot je samoupravljanje in združeno delo.
Malo poznana in prikrojena je njegova dejanska sposobnost glede poveljevanja partizanski vojski in o njegovi strahopetnosti. V njegovi epopeji Bitka na Neretvi z reševanjem ranjencev, je zamolčano, da so več kot 1000 ranjencev prepeljali Angleži z avioni v Bari.

Opisano je njegovo neuspešno zavzemanje za rusko pomoč Egipčanom, ko so izgubljali vojno ob priznavanju izraelske države. Posledično je začel ustvarjati pompozen blok neuvrščenih (tretjih) držav, ki pa je z njegovo smrtjo razpadel.

V knjigi je opisano njegovo družinsko življenje. Ob štirih ženah in otrocih, s katerimi, tako kot z bližnjimi sorodniki, ni hotel imeti tesnejših stikov. Kljub vsej lastnini – 25 rezidenc, s svojo ladjo in vlakom, desetinami prestižnih avtomobilov in po življenju na najvišjem kraljevskem nivoju, je umrl v Ljubljani potem, ko so mu odrezali nogo.

Računal je, da bo z njegovo despotsko vladavino ostal v spominu Jugoslovanov kot trajni tvorec skupne države. Ta je po ukinitvi štafete mladosti (kar je oksimoron glede na njegovo starost), razpadla v krvavi moriji.
O minljivosti spomina na Tita, Batty zapiše, da v Srbiji in na Hrvaškem ni več njegovih spomenikov ter mest in ulic s Titovim imenom!

Enkratna je tudi spremna beseda k tej knjigi. Napisal jo je dr. Peter Starič, ki v uvodu in zaključku, na podlagi osebnih izkušenj in vsestranskega znanja, predstavi zgoščeno in realno sliko pred in medvojnih dogajanj.

France Smolej, Jesenice

 

nazaj na vrh