Miroslav Vosu: OSEL Z ROČAJI

  • Napisal  Miroslav Vosu
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: Matic Štojs Lomovšek foto: Matic Štojs Lomovšek

Osel, udeleženec kongresa
na Živalski farmi vsem poznani,
je po brci v zadnjico prestani
ves lahkoten spet, kot so peresa.



Koalicije bi rad sestavljal,
vanje vabil svoje bi brcače,
bi od vsega zgolj zamenjal hlače,
z novim krojem zdaj bi se potavljal.

Osel, tisti znani brez ročajev,
v svojem predniku zdaj išče zglede
in zajema rad iz pravne vede,
v družbi istih drsa tolovajev.

Na ročaje zdaj bi se oprl,
bi sledil z ročaji torej zgledu,
z istimi lovil bi se po ledu,
sam osliček sebe bi podprl.

Bi izključil kajpal demokrate,
teh podpora mu povsem je tuja,
se osliček ob ročajih kuja,
hrza, se dviguje na podplate.

Glavo dviga, nosi jo pokončno,
češ še enkrat storil bom enako,
vsakič rad ponóvil bom napako,
da sem osel, vam povem dokončno.

Rad pokazal spet bi nov obraz,
tokrat pač bi z ročaji bi se cmeril,
ne bi brcarjem prav nič zameril,
v nov veselo stopil bi poraz.

Na Živalski farmi so spoznali,
da je osel tole več kot pravi,
so spoznali, rdeči, tudi plavi,
malce so za farmo vsi se zbali.

Ta bi drsal zopet, spet in spet,
pa četudi čofotal po vodi,
ne ubéžal osla bi usodi,
bi še drugič, tretjič šel na led.

nazaj na vrh