Mirko Celar: KLJUKČEVA PESEM

  • Napisal  Mirko Celar
Mirko Celar: KLJUKČEVA PESEM Foto: Urban Cerjak

Münchhausen nisem, tudi ne baron,
jezdim pa trdnó topovsko kroglo,
in sicér počnem vse na okroglo,
odkar dali so mi Kljukčev tron.

Rekli so, da zanj sem kot ustvarjen,
ker besede moje neverjetne,
kljukčevske vse geste neokretne,
so dokaz, da Kljukec sem nadarjen.

Bil sem ravno pravi čas izumljen,
strički ko začeli so verjeti,
da nekdo bo moral jih oteti,
jaz pa da najbolje bom razumljen.

Svetovalci vero vame imajo,
da bom prepričljivo vse povedal,
saj pri tem se dobro bom zavedal,
koliko v resnici name dajo.

Kadar rečem, trava je rdeča,
vsi vedo, da mislil sem zeleno,
kakor koli, je pribito eno,
kljukčevska me dobra spremlja sreča.

In ko rečem, da na polju hoškem
magma bruha kakor iz vulkana,
je novica za zlato prodana,
kot da v vrtcu zbrani smo otroškem.

Ko porečem, vlak da ni iztirjen,
vsi vedo, da je bilo zlagano
in potem prikimajo mi vdano,
češ, ostani Kljukec naš pomirjen.

Zlažem naj se vedno s takšno mero,
da bo vse po vrsti neverjetno,
saj za takšne je stvari dovzetno
ljudstvo, to, ki išče trdno vero.

Ni pomembno, da mi ne verjame,
saj kot Kljukca zdaj me že poznajo,
važno je, da dober sem za rajo,
ki že dolgo resno me ne vzame.

Ko ji rečem, da nihče ne krade,
moji šali vsi se le smejijo,
češ da spet po glavi mi rojijo
zgolj laži in te imajo mlade.

Kljukčevska da mi uspeva vloga,
poskrbela mati je narava,
konj z ročaji in pa študij prava
ter podpora žurnalistov kroga.

Na široko ko stvari razkladam,
sem edini, ki se resno vzame
in edini, ki v to laž verjame,
da na čelu sem in da res vladam.

nazaj na vrh