Milan Servilovič Vladimirjev: OBISK PRI ČUDODELCU

  • Napisal  Milan Servilovič Vladimirjev
Milan Servilovič Vladimirjev: OBISK PRI ČUDODELCU Foto: arhiv Demokracije

Raspútin, čudodelni mag,
spomnimo, imel ni sreče,
pred stoletjem je iz vreče
v reki se prikazal nag.

Isti čudodelec ruski,
tisti, ki končal je v Nevi,
zdi se, zopet vstal je drevi,
se prikazal na zakuski.

Na zakuski veteranski
šarlatanov svoje baže,
slika vsaj o tem ne laže,
glej ga v drži partizanski.

Čudodelec kajpak zmožen
transformacij je številnih,
v družbi hlapčičev servilnih
se prikaže, mož je prožen.

Spremlja čista ga servilnost
sluzastih obiskovalcev,
raznih več resnic iskalcev,
ki skrbi jih za storilnost.

Enega se v maga družbi
bo na daleč prepoznalo,
bitje prav pritlehno, malo,
zopet je v lakajski službi.

Od skrbi je osivelo,
je že hrbtenica kriva,
iz ozadja se preriva,
ko opravlja grdo delo.

Res prilehno in nečedno.
Mar zato se zamegljuje,
da je malček šel na tuje,
to poročanja ni vredno?

Magični poročevalec,
časnikar v lakaja službi,
kaj molčiš, v čigavi družbi
je pritlehni izvajalec?

nazaj na vrh