Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja pri AmChamu s stališči o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja Izpostavljeno

foto: Demokracije foto: Demokracije

AmCham Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja, katere temeljna področja delovanja so financiranje, organizacija in uvajanje inovativnosti v zdravstvo, spremlja razpravo o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Zagovorništvo je pomembno poslanstvo našega gospodarskega združenja, ki vključuje skoraj 400 članov, ki v zdravstveno blagajno prispevajo z več kot 70.000 zaposlenimi. Ker je kakovost bivanja za vse državljanke in državljane Slovenije naša ključna skrb, se na podlagi Dokumenta o stališčih proaktivno vključujemo v to pomembno razpravo.

 

Na področju zdravstva se Slovenija sooča z mnogimi izzivi, kot so predloge čakalne dobe, zagotavljanje kakovosti obravnave in varnosti zdravstvene oskrbe ter zdravstvenih storitev, negativno poslovanje javnih zavodov, pomankanja zdravstvenega kadra, odsotnost vrednotenja zdravstvenih tehnologij in ostalo. Po našem mnenju pripravljen predlog zakona izzivov v zdravstvu ne naslavlja zadostno, saj ureja le en, parcialni del. Menimo, da bi bilo veliko bolje pripraviti celovit predlog Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju skupaj z drugo zdravstveno zakonodajo, ki bo naslavljal vse pomanjkljivosti sistema. Ocenjujemo, da predlog o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ni najbolj primeren, saj vidimo vrsto vsebinskih in slabo premišljenih predlogov in rešitev tako na kratki kot na dolgi rok, na katere bi radi opozorili v nadaljevanju.

1. Po našem mnenju predlog zakona ne omogoča dolgoročne finančne vzdržnosti sistema zdravstvenega varstva, saj ne zagotavlja stabilnih in zadostnih virov financiranja zdravstvenega varstva.

2. Če je projekcija predlagatelja zakona, da se sistem financira zgolj z javnim financiranjem, torej z visoko obremenitvijo plač z davki in prispevki, je to lahko ekonomsko izjemno tvegano. Dolgoročno lahko to pomeni velik pritisk na zmanjšanje obstoječe košarice pravic, kar predstavlja veliko tveganje za večino državljanov in tudi za politiko. Samo en vir financiranja( javni denar), je v času gospodarskega ohlajanja izjemno tvegan za cel zdravstveni sistem – za bolnike, zdravnike, za dostopnost zdravil in vseh drugih zdravstvenih tehologij. Čeprav se zdravstveni sistemi tako znotraj EU kot po svetu zelo razlikujejo, ima večina držav kombinacijo javnega in zasebnega financiranja, s čimer zagotavljajo dobro oskrbo in napreden zdravstveni sistem.

Predlog zakona pelje v monopolizacijo zdravstva, saj le en plačnik, ki je hkrati tudi odločevalec o 3,5 mrd EUR proračuna za zdravstvo letno, zavira konkurenčnostin posledično (zaradi pomanjkanja sredstev) omejuje tako razvoj in implementacijo novih zdravstvenih tehnologij. Najbolje delujoči in kakovostni javni zdravstveni sistemi poznajo ni izvajajo konkurenčnost, saj le-ta spodbuja razvoj in napredek ter omogoča uporabnikom izbor najboljših storitev. Predlagateljem zakona tako predlagamo, naj pregledajo dobre prakse in

sisteme, ki delujejo, ter so sorodni vrednotam slovenskega zdravstvenega sistema.

4. S predlogom zakona bodo nastali novi administrativni stroški (ZZZS, FURS), ki še niso ocenjeni. Davkoplačevalci in predstavniki širše javnosti tako še niso seznanjeni, ali sploh in za koliko bo predlagan predlog sploh cenejši od obstoječega sistema. ZZZS je že opozoril, da bodo potrebne dopolnitve informacijskih rešitev ter dodatni kadrovski viri na FURS in ZZZS za vzpostavitev in izvajanje pobiranja novega pavšalnega prispevka. To po našem mnenju pomeni krepitev centraliziranega administrativnega dela, ki v resnici ne dodaja ne vrednosti, ne preglednosti spremenjenemu zdravstvenemu financiranju.

Sprašujemo se, če je vsebinsko in ekonomsko vzdržna predpostavka, da bo za dolgoročno stabilnost zdravstva zadostovalo usklajevanje z rastjo cen življenjskih potrebščin, saj ne upošteva izjemno zaskrbljujoče demografske projekcije Slovenije. Zaradi staranja prebivalstva, novih zdravil in metod zdravljenja je medicinska inflacija vedno višja od običajne inflacije in znaša okoli 4 odstotke letno (zadnja leta ZZZS beleži 6-odstotno povprečno letno rast odhodkov). Preprost izračun je narejen zgolj na podatkih iz leta 2018, vse projekcije do leta 2030 in naprej pa kažejo, da se bodo sredstva za zdravstvo zaradi uvedbe novih tehnologij, demografskih trendov in ostalih dejavnikov v prihodnosti močno večala. V primeru, da bi se obvezna dodatna dajatev valorizirala z rastjo stroškov dela, medtem ko se pokojnine valorizirajo z inflacijo, bo to dodatno pomenilo izrazito poslabšanje statusa upokojencev

6. Stroški zdravstvenih storitev so zelo povezani s starostjo. Do starosti med 45 in 50 let so stroški na osebo sorazmerno nizki in konstantni, potem pa strmo naraščajo. Takšne zakonitosti veljajo v vseh razvitih državah in tudi v Sloveniji. Demografski trendi v Sloveniji niso ugodni, saj se populacija hitro stara. Če ekonomski izračuni, uporabljeni v predlogu zakona, niso pravilni, lahko to ogrozi zdravstveno varnost tako sedanje kot naše prihodnje starejše generacije, ki je danes delovno aktivna in financira sedanji sistem.

7. Iz predloga zakona oziroma podanih amandmajev niso jasno razvidne vse kategorije zavezancev, kot na primer status socialno ogroženih. Danes socialno ogroženim z odločbo CSD ni potrebno plačevati premij dopolnilnega zavarovanja, temveč jim država iz proračuna krije zgolj stroške v primeru koriščenja zdravstvenih storitev. V primeru, da zakon socialno ogrožene upošteva kot plačnike pavšalnega prispevka, to zagotovo ne doprinaša h ključni vrednoti našega sistema, ki je solidarnost. 8. Vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo v tem mandatu pripravila tudi predlog Zakona o dolgotrajni oskrbi, kjer ostaja odprto vprašanje virov financiranja. Spremembo financiranja je po našem mnenju potrebno reševati skupaj, tako za zdravstvo kot za dolgotrajno oskrbo, saj v primeru hitrega sprejetja sprememb financiranja zdravstva v tem mandatu financiranje zavarovanja za dolgotrajno oskrbo zagotovo ne bo urejeno.

S predlogom priprave celovite ureditve zdravstvenega sistema se strinjajo ključni deležniki, tako ZZZS, Ekonomsko socialni svet, Zdravniška zbornica Slovenije in ostali deležniki v zdravstvu. Predlagatelja zakona tako ponovno prosimo za premislek in večjo ekonomsko premišljenosti ter upoštevanje transparentnih ekonomskih projekcij in izračunov ter za analizo vseh tveganj, ki rahljajo sistem zaradi demografske slike Slovenije. Želimo si vključujoče razprave.

Predstavniki gospodarstva smo lahko pomemben deležnik v dialogu, ki mora temeljiti na dejstvih. Verjamemo, da so naša stališča proaktivno naravnana. V razpravo prinašamo pogled ozaveščenih in družbeno odgovornih podjetij, članov AmCham Slovenija. Zavzemamo se za javno zdravstvo, ki je dobro organizirano, sodobno, pregledno in v središče postavlja človeka – ljudi, ki profesionalno delujejo v tem sistemu, zdravnike in medicinske sestre ter vse druge zdravstvene delavce, ki ta sistem dnevno živijo.

AmCham Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja

Ljubljana, 16. december 2019

nazaj na vrh