Ker premier dr. Miro Cerar ni finančni strokovnjak, ne zna veliko povedati o bančni luknji

  • Napisal  vir: sds.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Anže Logar, preiskovalna komisija DZ o bankah. Anže Logar, preiskovalna komisija DZ o bankah. Matic Štojs Lomovšek

Predsednik vlade dr. Miro Cerar je na seji komisije, ki preiskuje zlorabe v slovenskem bančnem sistemu, trdil, da ne more oceniti ustreznosti dokapitalizacije bank, ker ni finančni strokovnjak in ni usposobljen za podajanje takšnih ocen.

Včeraj je potekala seja komisije, ki preiskuje zlorabe v bančnem sistemu in na katero sta bila kot priči povabljena nekdanji finančni minister Janez Šušteršič ter predsednik vlade Miro Cerar. Zaslišanja nekdanjega finančnega ministra Šušteršiča včeraj nismo dočakali, saj se je, kot je povedal predsednik komisije dr. Anže Logar z zaslišanja opravičil zaradi službene poti, opravičilo pa je za Šušteršiča posredovala njegova soproga.

Dr. Anže Logar je glede opravičila nekdanjega finančnega ministra povedal, da je bil kot priča vabljen že oktobra 2017 in da se je takrat po tem, ko bi moral nekaj časa počakati na zaslišanje, ker je komisija opravljala še drugo delo, odločil, da ne bo čakal ter je samovoljno zapustil stavbo Državnega zbora. Prav zato je bil dr. Šušteršič ponovno vabljen na zaslišanje, pri čemer je na prvotno vabilo na zaslišanje z dopisom odgovoril, da želi zaslišanje opraviti v medsebojnem spoštovanju in konstruktivno. Dr. Anže Logar je dopis nekdanjega finančnega ministra o tem, da ga komisija kot priče naj ne bi spoštovala, komentiral, da podlag za takšne navedbe ni in da se je komisija odločila, da priči da še eno priložnost in da ne odredi takoj prisilne privedbe. Dr. Logar je še dodal, da je opravičilo za Šušteršiča podpisala soproga, in sicer kot pooblaščenka podjetja Reforma, in da bodo prav zato preverili, ali gre za veljavno opravičilo. »Če gre za veljavno opravičilo, bomo pričo povabili na eno od prihodnjih zaslišanj, če pa ne gre za utemeljeno opravičilo, pa je preiskovalna komisija že sprejela sklep, da se za pričo izvede prisilna privedba,« je komentiral predsednik komisije dr. Logar.

Naslednji je kot priča nastopil premier dr. Miro Cerar, ki je pred preiskovalno komisijo potrdil, da mu je Alenka Bratušek v letu 2013, po padcu vlade Janeza Janše ponujala, da bi prevzel vodenje vlade, ob čemer mu je zagotovila, da ga bodo kot mandatarja podprle štiri stranke, ki združujejo 56 poslancev, a je ponudbo Cerar takrat zavrnil, saj je menil, da bi vlado težko vodil brez svoje stranke oziroma skupine ljudi, ki bi ga podpirala. Ob tem je še dejal, da »v tistem času ni želel vstopiti v zgodbo, v kateri bi težko vzpostavil politično avtoriteto«

Glede sanacije bančnega sistema je dr. Cerar dejal, da je bila vlada Alenke Bratušek v težkem položaju, vendar pa da sam določenih ukrepov v povezavi s sanacijo bančnega sistema, če bi bil na njenem mestu, ne bi sprejel. Pri tem je izpostavil predvsem zavezo o prodaji NLB, s katero ima, kot je povedal, njegova vlada še danes veliko dela. Cerarju se namreč zdi zaveza o prodaji NLB, ki je bila podana v zameno za odobritev državne pomoči banki, pretirana, in to naj bi bil po njegovih besedah razlog, da želi vlada zavezo »modificirati«. Cerar je ob tem na vprašanje dr. Logarja, zakaj se vlada za spremembe zavez glede prodaje NLB ni odločila že ob nastopu svojega mandata in je čakala toliko časa, dejal, da so »tuji svetovalci, ki so svetovali SDH v postopku prodaje, vse presenetili, ko so lani aprila bistveno spremenili svojo oceno glede rizika, ki bi nastal v postopku prodaje.« Na vprašanje o tem, če bo kdo odgovarjal za škodo, ki bi morebiti lahko nastala, če bi Evropska komisija ugotovila, da je pri dokapitalizaciji NLB šlo za nedovoljeno državno pomoč, je Cerar ponavljal, da pri prodaji NLB obstaja preveliko tveganje za davkoplačevalce, in sicer zaradi nerešenega vprašanja prenesenih deviznih vlog hrvaških davkoplačevalcev in da se pri pogovorih z Evropsko komisijo »še vedno gibljemo znotraj zakonitega postopka preverjanja zavez« in da se o teh »konstruktivno pogajamo, da ne bi oškodovali davkoplačevalcev.« Cerar je izrazil tudi mnenje, da Slovenija potrebuje močno sistemsko banko v vsaj deloma domači lasti, saj je po njegovih besedah, država v nasprotnem primeru v času krize lahko "lahek plen".

Predsednik preiskovalne komisije dr. Logar je premierja Cerarja spraševal tudi o njegovem kadrovanju nekdanjih bančnikov na vplivne položaje. Tako je dr. Cerar pojasnil, da je nekdanjega predsednika SDH Marka Jazbeca pred nastopom mandata le bežno poznal, povabil pa ga je na pogovor, ko je želel razjasniti očitke, da je odgovoren za bančno luknjo. "Bil je zaposlen tudi v NLB, v vodilnih strukturah, in zdelo se mi je, da morajo te zadeve biti razčiščene," je dejal premier. Dr. Logarja je še zanimalo, ali je pojasnilo Marka Jazbeca, ki je v času, ko je bil v upravi NLB, ki je oblikovala za 2 milijardi slabitev, in ki je potrdil škodljiv projekt Stožice ter na koncu koncev bil povezan z družbami, ki so v bančni sistem kopale luknje, premierja prepričalo in dobil odgovor Cerarja, da so bile zadeve razčiščene in da je dobil zagotovilo Marka Jazbeca, da je bolj prispeval k sanaciji bančne luknje kot k njenemu nastanku, saj da je v NLB deloval, ko je bančna luknja že bila nastala. »Pri pogovorih z Jazbecem je šlo bolj za to, da sem imel mirno vest, saj je bil opredeljen kot primeren kandidat s strani pristojne komisije in ministra za finance,« je povedal dr. Cerar.

Dr. Miro Cerar je ob zaslišanju tudi dejal, da se v svojem mandatu srečuje z različnimi bančniki, vendar po njegovih besedah v okviru normalnih, vsakodnevnih obveznosti. "Da vidim, kaj želijo, kje jim vlada lahko priskoči na pomoč, kje moramo bolje sodelovati. Nisem pa se dobival s posamezniki ali skupinami izven formalnih okvirjev, vsa srečanja so bila predvidena, z dnevnim redom," je zagotavljal dr. Cerar.

Dr. Logar je premierja tudi vprašal, ali se mu zdi etična milijonska nagrada za Marjana Kramarja, nekdanjega predsednika uprave NLB, kjer je dr. Cerar dejal, da je takšna nagrada daleč od tega, da bi bila primerna ter da ga je presenetilo, da se Marjan Kramar ni odrekel nagradi. Nato pa je dr. Logar dr. Cerarju dejal, da je zanimivo, glede na njegovo izjavo, da je brez težav v svojem kabinetu zaposlil Antona Žuniča, ki je podpisal milijonsko nagrado za Marjana Kramarja, ki je bil tudi odgovoren za pripravo internih aktov, kjer je Banka Slovenije ves čas opozarjala, da gre za napake. »Mnogi ga poznajo na strokovnem nivoju, glede njegovih odločitev pa je gospod Žunič javnosti podal svoja pojasnila in nimam podatka, da bi bilo karkoli narobe z njim,« je nekdanjega bančnika, ki je bil izvršni direktor tudi v likvidirani Factor banki branil premier. »Je finančni strokovnjak in dobro dela na projektih, za katere sem ga zadolžil,«je še dejal. Predsednik vlade tako ni želel konkretno povedati, kdo mu je Žuniča priporočil, dejal je le, da je zanj imel veliko priporočil in da se je na koncu sam odločil za zaposlitev.

Dr. Anže Logar je ob vprašanjih, povezanih z imenovanji bančnikov, ki so delovali po slabih bančnih praksah na vodilna mesta oziroma dajanju drugih priložnosti bančnikom, ki so »že kapitalno zavozili«, dejal, da je zanimivo, da koalicijska večina ni podprla viceguvernerjev Banke Slovenije, ki so delovali v času, ko je nastajala bančna luknja, je pa imenovala bančnike, ki so neposredno ustvarjali slabo bančno prakso. »Še več: Miro Cerar je zaposlil osebo, ki je ustvarjala slabo bančno prakso, v svoj kabinet,« je dejal poslanec in predsednik preiskovalne komisije.

O preiskovanju in tem, kdo je kriv za milijardno škodo, je premier Cerar dejal, da preiskav ne opravlja vlada in da je dobro, da poteka tudi parlamentarna preiskava, opozoril pa je, da tudi organi pregona delajo, da je bilo ugotovljenih 251 sumov kaznivih dejanj za premoženjsko škodo nad milijardo evrov, v postopkih na tožilstvih pa da je 177 bančnikov in da je eden teh primerov tudi sodno že konča.

Na vprašanja dr. Logarja, ali je bila dokapitalizacija bančnega sistema previsoka, pa je Cerar večkrat odvrnil, da »nisem usposobljen, nisem finančni ekspert, vlada tudi ni imela pristojnosti, da bi to oceno sprejela.« Cerar je ob tem navedel, da je vlada predlagala zakona, da bo lahko v okviru svoje revizije dejstva glede višine dokapitalizacije preverjalo Računsko sodišče. »Ali je bilo denarja preveč ali ravno prav bo torej ugotavljalo Računsko sodišče. In ker je to zelo zahtevna strokovna ocena, zelo težko sam karkoli povem, ker je takrat, ko je bila ocena sprejeta, vlado vodila Alenka Bratušek,« je povedal dr. Cerar. Ob tem je dodal še, da sam kot predsednik vlade finančnih podrobnosti ne more poznati, »sem pa zaupal v pravo metodologijo.«

Prodaje NKBM premier Cerar ni želel komentirati, rekoč: »to naj presojajo finančni strokovnjaki.« »V času naše vlade se je ta prodaja končala. Sam pa skeptičen do tega, če je bila to dobra prodaja, ker nimam dovolj podatkov,« je še dejal. Na vprašanje o tem, ali bi bilo ceneje, če bi bančni sistem začeli reševati prej, pa je odvrnil »domnevam da, vendar pa težko to suvereno rečem, saj nisem finančni strokovnjak.«

nazaj na vrh