Jezik je misel in če človeku vzameš misel, ga razčlovečiš

  • Napisal  Vir: sds.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Vir: sds.si Vir: sds.si

Znanje se mora sprejemati in širiti v maternem jeziku. Že ob ustanovitvi ljubljanske univerze je bila osnovna ideja, da bo Slovenec poslušal predavanja slovenskih profesorjev v slovenščini.

»Slovenski jezik je od nekdaj izkazoval veliko imenitnost in je bil vse do sredine 18. stoletja tudi eden izmed najuglednejših evropskih jezikov,« pripoveduje prof. dr. Marko Jesenšek. V drugi polovici 19. stoletja z nastopom Franca Jožefa in Marije Terezije pa je začela na tem prostoru dobivati prestižno vlogo nemščina, zlasti v obveznem šolstvu, s tem so se pojavili nastavki za germanizacijo slovenskega prostora. Nemščina je v tistem času začela postajati privilegiran jezik, boljši, prestižni, meščani in višji sloji so nemško govoreči, slovensko govoreči pa kmetje in služinčad.

To se je žal preneslo v šolstvo, prestižne šole v 19. stoletju so postale nemške. »Samo prizadevanjem škofa Antona Martina Slomška se imamo Slovenci zahvaliti, da smo v 19. stoletju ohranili tisto malo še prestižnega položaja, ki ga je slovenščina imela vse od Brižinskih spomenikov,« pravi dr. Jesenšek in dodaja, da se Slomšek zavedal, da z izobraževanjem v slovenskem jeziku dvigujemo tudi boljši položaj ženskam.

Prvotno je bilo mišljeno, da bi na tem majhnem prostoru bilo dovolj, če bi imeli univerzo v Zagrebu, vendar se je ravno ljubljanska univerza predvsem po zaslugi takrat vodilnih slovenistov Ramovša, Nahtigala in preostalih ustanavljala z namenom, da bo Slovenec - slovenski študent poslušal predavanja od slovenskih profesorjev v slovenščini in na slovenski univerzi. Ta ideja je bila položena v zibelko ljubljanske univerze.

Ko je politika dosegla tudi na račun jezika to, kar je - pomeni samostojno in svobodno slovenijo, pa se v delu univerzitetne elite, podprti pa so seveda tudi z delom politike, pojavlja nerazumljivo prizadevanje, da bi se zaradi ideje internacionalizacije ali pa globalizacije visokega šolstva slovenski učni jezik začel umikati angleškemu.

»Tega ne smemo dovoliti. Vemo, da je jezik več kot samo sporazumevanje. Jezik je misel in če človeku vzameš misel, ga tudi razčlovečiš,« je poudaril dr. Jesenšek, ki pravi, da v tem primeru postanemo Neslovenci. Sam temu pravi, da se ´izslovenimo´. To pomeni, da bomo začeli, če bomo poslušali angleška predavanja, sprejemati angleško kulturo in razmišljati na način, kot razmišlja Anglež. Evropska jezikovna politika pa ravno tega ne dovoljuje.

Dr. Jesenšek še izpostavlja, da vsi naši študentje niso tako vešči angleščine,  da bi v njej lahko sprejeli toliko znanja, kot ga lahko sprejemajo v materinščini. »Znanje se mora posredovati v maternem jeziku, sprejemati in širiti se mora v maternem jeziku, je pa zelo pomembno, da se učimo tujih jezikov. Vendar pa ne smemo enačiti tega, kar dela del naše univerzitetne politike, ne smemo enačiti znanja tujih jezikov s poučevanjem v tujem jeziku,« je še dodal.  

Boji se, da bodo pritiski vedno močnejši in da bo potrebno treba slovenskega jezika znova in znova braniti. Obenem pa verjame, da bo slovenščina tako, kot je preživela nemščino, kot je preživela srbo-hrvaščino, preživela tudi angleščino.

https://www.youtube.com/watch?v=LEu3mGc9a2w

 

nazaj na vrh