Iniciativa ZaJezik: Prisotnost slovenščine v društvenih dejavnostih Izpostavljeno

foto: Svet slovenskih organizacij foto: Svet slovenskih organizacij

Služba za jezikovne pravice ZaJezik, ki sta jo ustanovili krovni organizaciji SSO in SKGZ, ter Slovenski raziskovalni inštitut sta v sredo, 19. februarja, priredila prvo delovno srečanje z nekaterimi slovenskih goriškimi organizacijami, da bi se bolj konkretno soočili z jezikovnimi izzivi, s katerimi se srečujejo v sklopu njihovega delovanja. Srečanje je potekalo v Tumovi dvorani KB Centra v Gorici. Namen pobude, ki se bo v prihodnje ponovila tudi na Tržaškem in Videmskem, je določitev vodiča vodič za navodila, kdaj in kako uporabljati izključno slovenščino in kdaj dvojezično obliko komunikacije.

 

Na predlog SLORI-ja z namenom, da bi soočenje lahko bilo čim bolj celovito, je bilo povabljeno omejeno število organizacij. Delokrog sogovornikov pa bo v naslednjih tednih razširjen še na druge. Na povabilo so se odzvali obe glasbeni šoli Glasbena matica in SCGV Emil Komel, športni zvezi Dom in Olympia, vzgojni ustanovi Dijaški dom Simon Gregorčič in Mladinski dom, Narodna in študijska knjižnica ter Kulturni dom. Izhodišče pogovora je bil posvet, ki ga je predsednica SLORI-ja Sara Brezigar predstavila obema krovnima organizacijam in ki v zaključkih postavi v ospredeje potrebo po jezikovni politiki slovenske narodne skupnosti v FJk. Predsednico Brezigarjevo sta spremljala ravnatelj Devan Jagodic in izvedenka Matjka Grgič. Slovenski jezik je namreč tisto, kar najbolj karkterizira Slovence v FJk in je torej edinstveni razpoznavni znak. Zaradi tega je potrebno, da se ga čim več poslužujemo in smo do njega zelo pozorni tudi v izvenšolskih dejavnostih.

V dve in pol urnem pogovoru so si predstavniki slovenskih organizacij in Slorija izmenjali številne dobre prakse pri uporabi slovenskega jezika ter nekatere težave, s katerimi se v zdanjih časih spoprijemajo. Slednje se nanašajo na kakovost slovenskega jezika, ki jo obvladajo mladi ter na občevanje z italijanskimi starši, ki prijavljajo lastne otroke k dejavnostim slovenskih društev in ustanov.

Na koncu pogovora so se udeleženci dogovorili, da se bodo srečali še enkrat z namenom, da se določena jezikovna vprašanja še dodatno poglobi.

nazaj na vrh