Ennio Morricone praznuje 90 let

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Ennio Morricone (foto: Wikipedia) Ennio Morricone (foto: Wikipedia)

Velikan filmske glasbe Ennio Morricone je danes dopolnil 90 let. Legendarni italijanski skladatelj je podpisal več kot 500 partitur za film in televizijo ter zanje prejel več nagrad, med njimi častnega oskarja, ob tem pa je ustvaril še več kot 100 orkestrskih, vokalno-instrumentalnih in komornih del.

 

Študiral je na Akademiji sv. Cecilije v rojstnem Rimu, kjer je diplomiral iz trobente, ki jo je vključeval v svojo glasbo, in kompozicije. Prvo skladbo je zložil pri šestih letih, kot filmski skladatelj pa je zaslovel z glasbo za vesterne Sergia Leoneja. Dvojec je predstavljal enega najbolj uspešnih režisersko-skladateljskih tandemov, podobno kot je to veljalo za sodelovanja Sergeja Eisensteina s Sergejem Prokofjevom, Alfreda Hitchcocka z Bernardom Herrmannom in Federica Fellinija z Ninom Roto.

Njegov prvi uspeh je bila glasba za Leonejev film Za prgišče dolarjev, s katero je po pisanju spletne baze podatkov o filmih IMDb predrugačil zvočno spremljavo vesternov z uporabo neobičajnih instrumentov, kot so zvonovi, električne kitare, ustna harmonika in dromlja, ter nepozabnimi melodijami. Čeprav bo njegovo ime vedno povezano s t.i. špageti vesterni, pa je napisal glasbo tudi za filme drugih žanrov - komedije, drame, trilerje in grozljivke ter romantične in umetniške filme.

Kot piše v velikem svetovnem biografskem leksikonu Osebnosti, je spretno uporabljal najrazličnejše glasbene vire, od ljudskih napevov in zabavnih melodij do klasične in sakralne glasbe ter jih, pogosto z različnimi zvoki in šumi, pretvoril v dramatično zvočno spremljavo filmskega dogajanja.

Poleg glasbe za druge Leonejeve filme, - med njimi so tudi Za dolar več, Bilo je nekoč na Divjem zahodu, Bilo je nekoč v Ameriki ter Grdi, umazani, hudobni -, je tako znan tudi po glasbi za filme Malena, Najboljša ponudba in Novi kino Paradiž Giuseppeja Tornatoreja, Dekameron Piera Paola Pasolinija, Zveži me! Pedra Almodovarja, več francoskih filmov, zlasti trilogijo La Cage aux Folles, ter ameriške filme, kot sta Nedotakljivi Briana De Palme in Bugsy Barryja Levinsona.

Za oskarja je bil prvič nominiran leta 1979 za glasbo k filmu Božanski dnevi Terrenca Malicka, sledile so še štiri nominacije, dokler ni leta 2007 dobil častnega oskarja za življenjsko delo in leta 2016 končno tudi kipec za izvirno glasbo k drami Osovraženih osem Quentina Tarantina. Za dosežke v filmski glasbi je prejel še vrsto drugih nagrad, med njimi tri zlate globuse, nagrado grammy ter nagrado za življenjsko delo Evropske filmske akademije. Prodal je več kot 70 milijonov plošč s svojo glasbo.

Leta 2008 je bil povabljen na mednarodni poletni festival v Ljubljani.

nazaj na vrh