Dr. Živago: LARINA PESEM

  • Napisal  Dr. Živago
Dr. Živago: LARINA PESEM Foto: Carlosar / Wikipedia

Pasternakov duh se, glej, oživlja,
kot da vstajal spet roman bi slavni,
le da na umetniški ni ravni,
amatersko se nekdo izživlja.

Strelnikov in vse totalitarno
si reprize na vso moč obeta,
s silo podivjano zdaj opleta,
petje tokrat dretje je viharno.

Larina se pesem razteguje,
vendar ta ni lirične narave,
hvalnica je diktature prave,
besno ko se v mikrofon spakuje.

Tresejo že vsi se mikrofoni
kot razglas poveljništva gulága,
vse da je le ena sama zmaga,
z odra besno vpijejo hormoni.

Mrtvega opeva se storilca,
ki pa ni iz znanega romana,
je menda nekje tam z Altiplana,
vsi poznajo dobro bede krivca.

Larina ga pesem objokuje,
da več živ ni, da več ne diktira
in rojakov več ne malretira,
da brez njega je čedalje huje.

Ni po rusko tokrat, ampak špansko,
rusko namreč ni dovolj banalno,
špansko pa zadosti bo brutalno,
če doda se dretje indijansko.

Pa poreče nek razsodni Španec,
ko posluša nje hormonsko vpitje,
novo ni, je staro to razkritje:
dober zdaj je mrtvi Indijanec.

nazaj na vrh