Deželna uprava FJK naj pri razpisih upošteva poznavanja priznanih manjšinskih jezikov Izpostavljeno

Gorica / Wikipedia Gorica / Wikipedia

Poziv deželnega svetnika SSk Igorja Gabrovca predsedniku FJK Fedrigi in odborniku Callariju se glasi:

»Deželna uprava naj upošteva poznavanja priznanih manjšinskih jezikov kot prednostni pogoj pri natečajih za zaposlovanje v javnih upravah!«

Objavljamo celotno sporočilo za javnost  deželnega svetnika Slovenske skupnosti Igorja Gabrovca:

Deželna uprava napoveduje, da bo v prihodnjem obdobju potrebovala večje število novih uslužbencev za potrebe na najrazličnejših področjih javne uprave. Nekaj razpisov za specifične kategorije delovnih mest je bilo že objavljenih, glavnina teh pa je še v pripravi. »Ravno zato želim pravočasno opozoriti na potrebo, da se v razpisnih pogojih upošteva tudi dobro poznanje priznanih manjšinskih jezikov, kakršni so slovenščina, furlanščina in nemščina« vztraja deželni svetnik Slovenske skupnosti Igor Gabrovec, ki je v zadnjih letih že nekajkrat posegel na ta račun, tokrat pa z dopisom predsedniku Dežele Massimilianu Fedrigi in pristojnemu odborniku za osebje Sabastianu Callariju. Gabrovec opozarja, da mora biti Dežela prva, ki udejanja zakonska predvidevanja in obveze. Med te sodi tudi dosledna raba priznanih manjšinskih jezikov v javni upravi, kar nedvoumno kaže tudi na potrebo po uslužbencih, ki te jezike obvladajo. »Večjezični javni funkcionar hitreje in varčno zagotavlja osnovno pravico do sporazumevanja z javno upravo v maternem jeziku, ki je načelno priznana vsakemu našemu sodržavljanu« poudarja Gabrovec.

V dosedanjih razpisih smo že vrsto let beležili popolno pomanjkanje vsakršne naveze na poznavanje deželnih manjšinskih jezikov, kar je velika hiba. »Pomanjkljivost v tem primeru ni samo političnega značaja ampak tudi praktičnega, saj lestvice, ki nastanejo iz takih natečajev, niso uporabne za vsa delovna mesta, na primer v naših statutarno dvojezičnih občinah, kjer se zahteva poznavanje slovenščine. Tu ne gre za 'tuje jezike', saj je slovenščina, tako kot furlanščina in nemščina, priznani jezik naše dežele in zato uporabna na vseh nivojih javne uprave« poudarja Gabrovec, ki zato predlaga, naj se to dejstvo formalno upošteva pri razpisnih pogojih. »Na ta način bomo dali zaščitenim jezikom pomen, ki si ga zaslužijo ter konkretno in večjo uporabnost lestvic tudi za vsa tista mesta kjer je dvojezičnost obvezna ali vsaj zaželena« zaključuje deželni svetnik slovenske stranke SSk.

nazaj na vrh