Anjuškin Kopačev: JANUKÓVIČ NA OBISKU

  • Napisal  Anjuškin Kopačev
Anjuškin Kopačev: JANUKÓVIČ NA OBISKU Foto: arhiv Demokracije

Stota se obletnica praznuje
da ne bo pomote, tam na vzhodu,
zvezd prgišče na nebeškem svodu
čast vladarju v mraku izkazuje.

Janúkovič, če ga ne poznate,
je obrobni starešina vaški,
se na dvor odpravil je vzhodnjaški,
tja so povabili ga med brate.

Tja med brate iste, svoje baže,
klanjajoče vse se despotizmu,
Janukóvič v svojem konformizmu
se odpravil je na pot tem laže.

Ve, prodana duša ta slovanska,
kdaj se klanjati je treba komu
in če kdaj se znajde v majhnem dvomu,
ga podpora prav usmeri klanska.

Tokrat čutil je, da nekaj v zraku
čudno se nad glavo mu vrtinči,
starešino vaško dvom trpinči,
gre zato na pot že zgodaj, v mraku.

V mraku tja na dvor levantski pride,
z mrakom prvim tiho ga zapušča,
ne prenese zunaj hrupa, trušča,
komaj čaka, sonce da zaide.

Tisto zunaj morski so valovi,
ga gostitelj vneto prepričuje,
hkrati skozi lino pogleduje,
le zakaj zvonijo vsi zvonovi.

Se gostitelj vidno zasekira,
ker obisk zmotili so glasovi,
jih vse več je, tu so vedno novi,
zdi se, kot da nekaj se podira.

Kaj pomaga vsa ta lažna slava,
Janukóvič dobro se zaveda,
proti vratom ves čas v strahu gleda,
ve, da tu je malo vredna glava.

Tu pri Putin-paši, se tolaži,
štirje me varujejo zidovi,
a ko pridejo valovi novi,
bolje bo, da ne nasedam laži.

nazaj na vrh