Milka Majcen: RESNIČNA OB NOVEM LETU

Prišlo je, spet pompozno nastopilo,
leto novo, tokrat sedemnajsto,
brez zamude, točno na dvanájsto,
kakor vsakič staro je odbilo.

To resnica je, velja pribito,
tu smo vsi kot eden si edini,
vsem enako, starim in mladini
zamolčano nič in nič prikrito.

Tu resnica pač je ena sama,
več resnic ne najde se v tej zgodbi,
ni pogajanj, vse je kot v pogodbi,
ena je resnica, ena mama.

Kdor jih več prodajati si upa,
ta z resnico je v celoti sprt,
strt gotovo in nadvse potrt,
več prodaja ta jih iz obupa.

Staro spet je naokoli leto,
pa je žal trditev ta resnična,
želja lanska, želja silno mična,.
ni meso postala, kot zakleto.

Ene da umanjka neresnice,
večresničar ki nam jo ponuja,
želje uresničenje zamuja,
lani žal še ni bilo pravice.

Tista, ki naj končno se umakne,
kajpak ni resnica, prav obratno,
vsa nizkotna je in res odvratno
se počuti, kdor jo kdaj kje stakne.

Kaj je ta nadloga večresnična,
ki nas spremlja tudi v novem letu,
vedno tu je, ni še šla po svetu,
tista, v svojem bistvu skrajno nična?

Kratkih nog je, vsako leto krajših,
stara se in vedno bolj se manjša,
srepo gleda, koža je vse tanjša
in tovarišic pogreša mlajših.

Si uganil, čisto prav imaš,
šla je v leto novo kot krivica,
ista z nami, to je žal resnica,
pravijo pa ji Pritlehna laž.

Preberite več...
Naroči se na ta RSS