Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

Ostalo

Manj kot pol leta nas loči do evropskega prvenstva v košarki, ki ga bo prvič gostila Slovenija. Priprave tečejo na vseh ravneh, tako v slovenski reprezentanci kot na področju organizacije, saj je treba pripraviti infrastrukturo.

Največ dela imata v teh tednih slovenski košarkarski selektor Božidar Maljković in direktor reprezentance Matej Avanzo, saj sestava reprezentance za zdaj še ni povsem znana, upata pa, da bo slovenska izbrana vrsta septembra najmočnejša doslej. Motiv je velik, res pa je, da prihajajo tudi opozorila slovenski javnosti, naj ne goji prevelikih pričakovanj, ki bi lahko škodovala reprezentanci.

Lorbek in Begić zanesljiva
Maljković in Avanzo sta pred kratkim v Španiji obiskala slovenska košarkarja Mirzo Begića (Real Madrid) in Erazma Lorbka (Barcelona), ki ne vidita ovir za nastop na evropskem prvenstvu. Sporočilo za javnost, ki ga je podpisal Avanzo, je spodbudno, saj oba košarkarja komaj čakata nastop na EuroBasketu 2013. »V veliko čast jima bo braniti barve slovenske reprezentance v domovini, zelo se veselita letošnje akcije, in čeprav sta ta čas z mislimi predvsem pri klubski karieri, sta želela o reprezentančnem projektu izvedeti sleherno podrobnost. Tako vsi skupaj lahko le upamo, da bosta v preostanku sezone še naprej igrala odlično ter z Realom Madridom in Barcelono morda celo večkrat odločala o preostalih prestižnih lovorikah ter da se ju bodo poškodbe ognile v velikem loku. Tako torej ni nikakršnih dvomov, da bosta Erazem Lorbek in Mirza Begić oblekla nov dres slovenske košarkarske izbrane vrste.« Njegove besede je potrdil tudi Maljković, ki računa, da se bosta ne glede na naporne urnike treningov in manjše težave z bolečinami oba lahko spočila in se v miru pripravila na prvenstvo. Reprezentanca se bo tako zbrala 19. julija letos; prvi teden priprav bo opravila v Rogaški Slatini, kasneje se bo pripravljala še v Ljubljani, Zrečah, Kranjski Gori in Celju. Pred evropskim prvenstvom, ki ga bo Slovenija gostila od 4. do 22. septembra, bodo opravili tudi dvanajst pripravljalnih tekem, od tega kar deset v Sloveniji. Vseh deset tekem na domačih tleh –vse tekme na prvenstvu bo slovenska reprezentanca igrala pred domačim občinstvom - bo neposredno prenašala TV Slovenija. Tekme naj bi bile v Domžalah, Litiji, Celju, Ljubljani, Kopru in na Jesenicah. Turnir v Celju se bo imenoval turnir Skupine Laško, tradicionalni turnir za pokal Adecco bo letos v dvorani Bonifika v Kopru, na Jesenicah bo t. i. Sonyjev dvoboj med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino, zadnja preizkušnja pred začetkom EuroBasketa pa bo Telemachov turnir, ko bo slovenska reprezentanca igrala s svojimi prihodnjimi tekmeci na prvenstvu, Francozi. Dve tekmi bo slovenska reprezentanca igrala v Beogradu, kjer bodo sodelovali še Srbi, Turki in Ukrajinci. Kar se tiče kadrovske sestave reprezentance, je Maljković očitno optimist in še nikogar ni povsem odpisal. Niti Bena Udriha, ki je zelo okleval z nastopom v reprezentanci, češ da ni več star 19 let, kajti sedaj je že poročen. Udrih pa je vendarle prav v zadnjem času v odlični formi, prav tako Nebojša Joksimović (Igokea) in Aleksandar Ćapin (Radnički), ki uspešno igrata v ligi Aba. Maljković ni pozabil niti na veterane, kot sta denimo Matjaž Smodiš in Primož Brezec, saj sta se februarja znašla na širšem seznamu za nastop na prvenstvu. Slovenska reprezentanca bo res potrebovala pomladitev, toda zagotovo se bo našel tudi prostor za kakega bolj izkušenega reprezentanta. Še ne tako daleč nazaj je za reprezentanco igral Goran Jagodnik, ki bo v kratkem dopolnil 39 let.
Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Po očetu Primorec, po materi Dolenjec, sicer pa Ljubljančan Aljaž Pegan počasi končuje aktivno kariero. 2. julija letos, ko bo eden najuspešnejših slovenskih telovadcev praznoval 39. rojstni dan, bo nastopil na zadnji uradni tekmi.

Pegan, sicer že veteran med telovadci, se lahko postavi ob bok tudi tako znanim telovadcem, kot so Leon Štukelj, Miro Cerar in seveda tudi Mitja Petkovšek, ki je od Pegana mlajši tri leta, vendar sta se njuni imeni v športni kroniki navadno pojavljali skupaj. Peganova športna pot je bila polna vzponov in padcev, predvsem pa so ga zaznamovale poškodbe in to, da mu kljub velikim uspehom na velikih tekmovanjih ni uspelo priti na olimpijske igre. Desetega aprila letos je napovedal svoje slovo.

Specialist za drog
Aljaž Pegan se že kar nekaj časa ni pojavljal na tekmovanjih. Nazadnje je tekmoval lani spomladi, ko je nastopil na svetovnem pokalu v Osijeku in nato na Šalamunovem memorialu v Mariboru. V svoji več kot tridesetletni karieri je leta 2005 v Melbournu na drogu osvojil naslov svetovnega prvaka, s svetovnih prvenstev pa je odnesel tudi tri naslove svetovnega podprvaka (2002, 2006, 2007). Na evropskih prvenstvih je osvojil pet kolajn, prvič se je na najvišjo stopničko zavihtel že leta 1994 in ponovil uspeh deset let kasneje na evropskem prvenstvu v Ljubljani, ob dveh naslovih evropskega prvaka ima v zbirki še en naslov podprvaka (2007) ter dve bronasti kolajni v letih 2000 in 2008. Bržkone bi se odločil za vadbo na vseh orodjih, vendar so mu poškodbe kasneje to preprečile, zato se je osredotočil le na drog. Vendar je na začetku svoje kariere zmagoval tudi na bradlji. Na obeh orodjih je skupaj osvojil 32 zmag, od tega 28 na drogu ter štiri na bradlji, vštevši tudi zmago na finalu dveh sezon 2001 in 2002. Skupaj je zbral več kot 50 uvrstitev na stopničke svetovnega pokala. Nazadnje je na najvišjo stopničko stopil v sezoni 2010, ko je v spomladanskem delu svetovnega pokala zmagal v Mariboru in Moskvi ter v skupnem seštevku osvojil drugo mesto. Prav tako je drugo mesto v skupnem seštevku svetovnega pokala na drogu dosegel še v sezonah 2009 in 2000, ob skupni zmagi v dveh sezonah (2001 in 2002) pa je bil dvakrat ob koncu sezone skupno tretji, to je bilo leta 2006 na drogu in leta 2000 na bradlji.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Aljaž Pegan končuje karieroSlovenski gimnastični šampion Aljaž Pegan je danes na novinarski konferenci v Ljubljani naznanil konec kariere. Uradno se bo od gimnastike poslovil na svoj 39. rojstni dan, 2. junija, ko bo na pokalu Slovenije še zadnjič poprijel za drog in se v čim lepši luči predstavil slovenskim ljubitelje gimnastike.

Pegan, ki je nazadnje tekmoval lani spomladi, ko je nastopil na svetovnih pokalih v Osijeku in nato na Šalamunovem memorialu v Mariboru, je v več kot 30-letni karieri na drogu leta 2005 v Melbournu osvojil naslov svetovnega prvaka, ob tem pa ima s SP tudi tri naslove svetovnega podprvaka (2002, 2006, 2007). S prvenstev stare celine je domov prinesel pet kolajn, leta 1994 in nato deset let pozneje na evropskem prvenstvu v Ljubljani se je povzpel na evropski prestol, ob dveh naslovih evropskega prvaka ima v zbirki še en naslov podprvaka (2007) in dve bronasti kolajni (2000, 2008).

Preden so mu poškodbe preprečile vadbo na vseh orodjih in se je specializiral le za drog, je zmage na svetovnih pokalih osvajal tudi na bradlji. Skupno je na obeh orodjih zbral neverjetnih 32 zmag (od tega 28 na drogu), vštevši zmago na finalu dveh sezon 2001 in 2002. Zbral je več kot 50 uvrstitev na stopničke svetovnega pokala.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)