Pasica
Pasica

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

(c) Vreme.net / Vreme na vaši strani

V nedeljo smo bili priča skoraj sramotnemu porazu italijanske nogometne reprezentance, nad katero je španska nogometna reprezentanca zmagala kar s 4 : 0. Bo veselje ob nogometni zmagi Špancem vlilo novih moči za boj z gospodarsko krizo?
Štirinajsto evropsko nogometno prvenstvo, ki sta ga od 8. junija gostili Poljska in Ukrajina, bodo tako v najlepšem spominu ohranili Španci, ki so v Kijevu v velikem finalu turnirja stare celine ugnali Italijo kar s 4 : 0 in se tako z najvišjo zmago v finalih EP tretjič v zgodovini veselili naslova evropskega prvaka. Španci, ki so jih mnogi kritizirali zaradi načina igre, so predvsem v prvem polčasu finala Italijanom dali lekcijo in tako z zadetkoma Davida Silve in Jordija Albe, v drugem polčasu pa še Fernanda Torresa, ki je bil potem izbran za najkoristnejšega igralca prvenstva, in Juana Mata prišli do novega naslova prvaka. In to že tretjič zapored po uspehu na Euru 2008 in svetovnem prvenstvu 2010, kar je res izjemen dosežek v nogometni zgodovini. Izbranci Vicenteja Del Bosqueja, ki so skozi turnir s kar nekaj težavami premagovali tekmece (zaradi česar so mnogi menili, da se njihova prevlada počasi izteka), so prav v finalu pokazali svojo pravo vrednost in Španiji priigrali tretjo evropsko krono.
Slabša igra
Drugi finalisti, Italijani, ki so s prikazanim na Poljskem in v Ukrajini poželi največ simpatij, pa so za razliko od prejšnjih tekem finalno odigrali slabše, za nameček pa imeli še težave s poškodbami, zaradi katerih so zadnje pol ure igrali z igralcem manj. Kljub porazu pa bodo Italijani Evropsko prvenstvo zapustili ponosno, saj so v samo dveh letih po polomu v Južnoafriški republiki svojo reprezentanco spet postavili med glavne nogometne sile. »Že od začetka tekme smo videli, da so Španci bolj sveži kot mi. V zadnjem tednu smo porabili ogromno energije. Toda turnir je bil za nas fantastičen, za kar moram čestitati mojim fantom,« je povedal italijanski selektor Cesare Prandelli, ki bo nadaljeval delo prvega trenerja reprezentance.
Napovedi in rezultati
Pred Evropskim prvenstvom na Poljskem in v Ukrajini so strokovnjaki in stavničarji sicer napovedovali le tri favorite: Nemce, Nizozemce in Špance, a se je hitro pokazalo, da ne bo šlo po pričakovanjih. Nemci in Španci so svoji vlogi opravili dobro, Nizozemci pa so zelo razočarali in so se brez točke poslovili že po prvem delu prvenstva. Manj od želenega so napravili tudi Francozi in Angleži, ki so oboji tekmovanje končali v četrtfinalu, pa tudi Rusi in Poljaki, ki so kljub optimističnim napovedim tekmovanje končali v skupinskem delu. Pozitiven vtis so pustili Poljaki, poleg Špancev in Italijanov pa tudi Hrvati, ki so kljub hitremu izpadu pokazali všečen nogomet; Irci, ki niso navduševali z igro, ampak s svojimi izvrstnimi navijači, zaradi česar jim je Evropska nogometna zveza namenila tudi posebno nagrado; Grki, ki so se kljub »grdemu« nogometu prebili v četrtfinale; Čehi, ki so težave tekmecem povzročali tudi po zaslugi Vaclava Pilarja in Petra Jiračka, in Portugalci. Slednji so v četrtfinalu premagali prav Čehe, nato pa v polfinalu po enajstmetrovkah klonili pred Španci. Kljub temu pa si Portugalska zasluži visoko oceno za prikazano, ne nazadnje sta navduševali njena obramba ter disciplina v igri, neštetokrat skritizirani Cristiano Ronaldo pa je dokazal, da je lahko vodja svoje izbrane vrste.
Moderni stadioni
Tekme Eura, ki so ga sicer malce omadeževali oziroma začinili huliganski in rasistični izpadi, so bile sicer v štirih ukrajinskih in štirih poljskih mestih na osmih lepih in modernih stadionih. Tako se Varšava odslej ponaša z nacionalnim stadionom za 50.000 gledalcev, v Poznanu zdaj stoji nov objekt s 43.300 sedeži, v Vroclavu se bohoti mestni stadion z 42.800 sedišči, v Gdansku pa so bogatejši za PGE Areno s kapaciteto 43.600. Metalistov stadion v Harkovu sprejme 35.000 ljudi, v Lvovu je objekt s 30.000 sedišči, v Donjecku Donbass Arena lahko gosti 50.000 navijačev, kijevski olimpijski stadion pa 60.000 gledalcev. Naslednje Evropsko prvenstvo bo leta 2016 v Franciji, kjer bo prvič v zgodovini nastopilo 24 ekip, a še pred tem najboljše na svetu leta 2014 čaka SP v Braziliji. Evropske reprezentance bodo kvalifikacije zanj začele septembra.

Joomla Templates and Joomla Extensions by JoomlaVision.Com

Opozorilo: Po 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Nimaš ustrezne pravice vnesti novega komentarja. Mogoče se moraš predhodno prijaviti na tej strani.

Anketa

Ali je zvišanje davkov prava rešitev za stabilizacijo javnih financ?

Mussomeli obiskal Kočevski rog

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8121831__brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_tabla_joze_dezman_joseph_mussomelli_3.JPG

Ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph A. Mussomeli je obiskal grobišča v Kočevskem rogu. Prizorišče enega najhujših povojnih zločinov je veleposlaniku razkazal predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4298652_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_jama_joze_dezman_joseph_mussomelli_5.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli si je najprej ogledal grobišče pri Breznu pri Konfinu, kjer so 22. in 24. junija 1945 usmrtili do 200 domobranskih ranjencev iz centralnih zaporov Ozne in Škofovih zavodov v Šentvidu nad Ljubljano. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/7224203_brezno_konfin_grobisce_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_7.JPG

Kraj, ki zaznamuje sicer »zelo grd zgodovinski dogodek«, je zelo lepo urejen in bi lahko pripomogel k procesu sprave v Sloveniji, je dejal ameriški veleposlanik, ki je Rog obiskal tik pred iztekom svojega mandata. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/8703624_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_3.JPG

Za Slovenijo je po oceni Mussomelija sprava posebno težavna tudi zato, ker v zadnjih sedmih desetletjih v času komunističnega režima o pobojih ni bilo dovoljeno govoriti in je to ostalo pod površjem. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4232975_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_spomenik_joseph_mussomelli_joze_dezman_14.JPG

Ameriški veleposlanik Mussomeli je občutke strnil z besedami, da je navzočnost na teh grobiščih ganljiva, in jih primerjal z občutki obiska Hude jame, kjer je dejal, da se je počutil, kot da bi vstopil v temačnost pekla. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2404276_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kriz_grob_jezus_24.JPG

Osrednje simbolno grobišče v Jami pod Krenom je prvi urejeni kompleks prikritih grobišč, s spominskimi znamenji, ograjami in smerokazi. Tu v breznih leži med 4.000 in 5.000 žrtev, nasprotnikov komunističnega režima, ki so jih pobili partizani. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/9344147_jama_pod_krenom_poboji_druga_svetovna_vojna_kapelica_joseph_mussomelli_joze_dezman_18.JPG

V kapeli v Jami pod Krenom si je ameriški veleposlanik Mussomeli ogledal znameniti mozaik zadnje večerje p. Marka Ivana Rupnika, ki prikazuje Kristusovo zadnjo večerjo, pri kateri sodelujejo tudi žrtve povojnih pobojev. (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/4699418_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_spomenik_2.JPG

Kočevski rog je eno od 600 evidentiranih grobišč povojnih pobojev v imenu komunistične revolucije v Sloveniji. V Jami pod Macesnovo gorico je povojno grobišče slovenskih domobrancev.  (Foto: Matic Štojs)

http://www.demokracija.si/components/com_gk3_photoslide/thumbs_big/2915079_jama_macesnova_gorica_poboji_vojna_kriz_napis_3.JPG

Grobišča v Kočevskem rogu so eden od spominov na grozovita dejanja, ki so se dogajala po drugi svetovni vojni na naših tleh s ciljem, da bi se izvedla socialistično-komunistična revolucija. So tudi opomin, da se kaj takšnega ne bi nikoli več zgodilo. (Foto: Matic Štojs)

Zadnji komentarji