Muslimani na pohodu! V Veliki Britaniji bo med mladimi kmalu več muslimanov kot anglikancev!

Politika migracij, sekularizacije in multikulturalizma tako v Evropi že kaže negativne posledice. Fotografija: Matic Štojs Lomovšek Politika migracij, sekularizacije in multikulturalizma tako v Evropi že kaže negativne posledice. Fotografija: Matic Štojs Lomovšek

Nova raziskava je razkrila, da večina mladih v evropskih državah ne sledi svoji veri. Mladi muslimani, ki predstavljajo šest odstotkov populacije v Veliki Britaniji, so se namreč znašli na točki, ko bodo pričeli prehitevati delež tistih, ki pripadajo anglikanski veri. Politika migracij, sekularizacije in multikulturalizma tako že kaže negativne posledice.

Glede na ugotovitve ankete, ki je bila opravljena med najstniki, starimi med 16 in 19 let, se Češka uvršča med države, ki je najmanj verna v Evropi. Kar 91 odstotkov vprašanih se tam opredeljuje za ateiste, medtem ko se od 70 do 80 odstotkov mladih v Estoniji, na Švedskem in na Nizozemskem opredeljuje za nevernike, kažejo rezultati.

Na Poljskem najmanj ateistov

Kot najbolj verna država se je v študiji pokazala Poljska, kjer se le 17 odstotkov mladih opredeljuje za ateiste, sledi ji Litva s 25 odstotki. V Veliki Britaniji se le 7 odstotkov mladih identificira kot pripadnik anglikanske cerkve, manj kot 10 odstotkov pa je pripadnikov rimskokatoliške cerkve. Glede na to, da se 6 odstotkov mladih opredeljuje za muslimane, so se ti znašli na točki, ko bodo prehiteli delež tistih, ki pripadajo anglikanski cerkvi.

Omenjene številke so objavljene v poročilu Europe’s Young Adults and Religion avtorja Stephena Bullivanta, ki je profesor teologije in sociologije religije na londonski univerzi St Mary’s in temelji na podatkih raziskave European Social Survey 2014-16. Po besedah Bullivanta je religija umirajoča, z nekaterimi posebnimi izjemami, saj se mladi vedno bolj opredeljujejo kot ateisti. »Države s podobnimi kulturnimi vzorci, ki so blizu druga drugi in imajo podobna kulturna ozadja ter zgodovino, imajo različne verske profile.«

Velike razlike med evropskimi državami

Dve najbolj religiozni državi, Poljska in Litva, in dve najmanj religiozni, Češka in Estonija, so postkomunistične države. Samo na Poljskem, Portugalskem in Irskem je več kot 10 odstotkov mladih dejalo, da hodi k maši vsaj enkrat na teden. Na Češkem je 70 odstotkov vprašanih izjavilo, da še nikoli niso šli v cerkev ali na kakšno drugo mesto čaščenja, 80 odstotkov pa jih je dejalo, da nikoli ne molijo.

V Veliki Britaniji, Franciji, Belgiji, Španiji in na Nizozemskem, je od 56 do 60 odstotkov takih, ki pravijo, da nikoli ne hodijo v cerkev, od 63 do 66 odstotkov pa jih nikoli ne moli. Med tistimi, ki se identificirajo kot rimokatoličani, so bile opazne velike razlike v njihovi stopnji zavezanosti. Več kot 80 odstotkov mladih Poljakov se opredeljuje za katolike, pri čemer jih približno polovica obiskuje mašo vsaj enkrat tedensko. Na primer v Litvi, kjer se 70 odstotkov vprašanih opredeljuje za katolike, mašo tedensko obiskuje 5 odstotkov opredeljenih.

Po 20 do 30 letih bodo ostali najbolj predani verniki


Po besedah Bullivanta se številni mladi Evropejci po krstu ne zmenijo več za vero in tudi ne prestopijo praga cerkve. Kar pomeni, da se kulturne verske identitete ne prenašajo več s staršev na otroke. Podatke za Veliko Britanijo je pojasnil na podlagi intenzivnih migracij in dodal: »Eden od petih katolikov v Veliki Britaniji ni bil rojen v Veliki Britaniji. Mi pa vemo, da je rodnost muslimanov višja od splošne populacije, ti pa so tudi bolj versko angažirani.« /…/ »Na Irskem je v zadnjih 30 letih prišlo do velikega padca stopnje religioznosti, a v primerjavi z drugimi deli zahodne Evrope Irska izgleda precej religiozno«, je dejal Bullivant in ob tem napovedal, da bo v 20 do 30 letih prišlo do upada števila cerkva in vernikov, a tisti, ki bodo ostali, bodo zelo predani.

nazaj na vrh