Islamski klic k molitvi pomeni toliko kot izobešenje muslimanske zastave

Islamski klic k molitvi pomeni toliko kot izobešenje muslimanske zastave Vir: Twitter

Nekdanji imam o muslimanskem pozivu k molitvi pravi, da: »kaže moč in nadzor nad deželo« Analiza Tomasa Samuela ne velja samo za poziv k molitvi na Švedskem, temveč po vsem Zahodu.

Mošeja v Växsjöju na Švedskem je zaprosila za to, da bi lahko na glas klicala k molitvi. To je vzrok za burno razpravo, ne nazadnje tudi zato, ker je škof Fredrik Modeus pozdravil to idejo, da bi v kraju poslušali tudi muslimanski klic k molitvi. Vse skupaj je spodbudilo nekdanjega imam Tomasa Samuela, da bi pojasnil, kaj pomeni klic k molitvi. Imam mošeje v Växsjöju je muslimanski poziv k molitvi primerjal s cerkvenimi zvonovi kot argument za pridobitev odobritve klica k molitvi. Škofa Friderika Modeusa so močno kritizirali zaradi njegove izjave, da izreka dobrodošlico muslimanskemu klicu k molitvi in da upa, da ga bo v Växjöju kmalu slišal poleg zvonjenja cerkvenih zvonov. Za časopis Dagen je škof povedal: »Da imajo številni, ki so izrazili svoje nasprotovanje, strah pred neznanim. Ta strah spoštujem, vendar, da ni pot naprej to, da drugim preprečujemo uveljavljanje njihove religije.«


Logična napaka


Zato želi Tomas Samuel, krščanski apologet in nekdanji imam, posredovati vedenje o tem, kaj pravzaprav pomeni klic k molitvi. »Če gremo po islamskih virih, ugotovimo, da klic k molitvi pomeni, da se morajo vsi, ki ga slišijo, podrediti islamu, in izreka oblast nad območjem, kjer se ga sliši.« Tomas Samuel pravi, da je so cerkveni zvonovi in islamski klic k molitvi na prvi pogled nekaj enakega, vendar je to logična napaka. Cerkveni zvonovi namreč niso izpoved vere, so samo glasba in ne poskušajo uveljavljati moči in nadzora nad državo. Poleg tega številne cerkve ne uporabljajo zvonov, nekatere ji niti nimajo. Razlika je torej očitna.


»Muslimanski klic k molitvi se v arabščini imenuje »Adhan«, kar pomeni »informacija, razsvetljenje«. Klic k molitvi ima dva bistvena razloga: ljudi opominja, da je čas za molitev in razglaša islam nad mestom,« razlaga Tomas Samuel. »Nekoč ni bilo ur in budilk. Ko se je muslimanska populacija povečala, je bilo res treba opomniti ljudi na čase molitve. Toda danes so ure na vsakem koraku, na rokah, na stenah na mobilnih telefonih in ni potrebe po tem,« še pravi.


Muslimanska zastava


Tomas Samuel citira »Omdat Al-Ahkam«, eno najpomembnejših knjig islamskega prava: »Adhan je zelo pomemben obred v islamski verski praksi, ki ga je mogoče primerjati z izobešanjem muslimanske zastave, saj razglaša, da so ljudje v mestu muslimani. Pomemben je tudi za razglašanje besede Allah, s katerim se islam manifestira. Klic k molitvi se začne z zahvalo z izrekom »Allahu akbar«, da bi se pokazalo, da je Allah največji in da se mora vse in vsakdo pokloniti Allahu in islamu. Drugi del klica k molitvi se glasi » Ni nobenega drugega boga, marveč samo Allah in Mohamed je njegov glasnik.« V knjigi islamskega prava nadalje piše: »To potrjuje islam in ga razglaša po vsej državi. Molitveni klic mora opraviti človek, ki ima lep glas. Ženskam ni dovoljeno zvišati svojih glasov, ker lahko ženski glas pomeni skušnjavo za moške. Molitveni klic naj opravi en glas. Nagrajen bo glasen glas, ki se razlega kar se da daleč. Molitveni klic naj poteka petkrat na dan ob točno določenem času.«


Tomas Samuel meni, da je prošnja za dovoljenje za molitveni klic v Växsjöju šele začetek: »Številne mošeje bodo podale prav take zahteve, pa ne samo, da bi k molitvi poklicali dvakrat na teden, ampak petkrat na dan.« Samuel poudarja, da lahko vsakdo verjame, kar hoče: »Toda vaša svoboda se konča, ko se začne moja. Ena najpreprostejših pravic je, da nihče ne sme biti prisiljen poslušati vere, v katero ne verjame!«

nazaj na vrh