Življenje velike slovenske operne pevke Vilme Bukovec kmalu izide v knjigi Izpostavljeno

  • Napisal  STA/ Z.P.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Ljubljana / wikipedija Ljubljana / wikipedija

Pri založbi Pro-Andy bo kmalu izšla knjiga o eni največjih slovenskih opernih pevk po drugi svetovni vojni Vilmi Bukovec. Napisal jo je Marko Košir, avtor že nekaterih del iz opernega sveta, med njimi monografije o Jakovu Cipciju in Ladku Korošcu. Njeno vsebino je predstavil v ljubljanski operni hiši, v kateri je pevka delovala več desetletij.

Pri ustvarjanju knjige o Vilmi Bukovec Kambič (1920-2016) je izhajal iz življenjepisa, ki ga je napisala sama in je bil objavljen v reviji Opera, večji del gradiva pa je našel v njeni zapuščini pri pravniku Marku Kambiču. Kot je povedal na predstavitvi, je iz 200 kilogramov gradiva nastala 530 strani obsežna knjiga, ki jo je razdelil v štiri dele.
V uvodu bo objavljen rokopis njenega življenjepisa od rojstva v Trebnjem, prek šolanja in študija v Ljubljani, okupacije in odhoda v italijansko taborišče Gonars do sprejema v ljubljansko operno hišo leta 1944. Od tu dalje se je Košir osredotočil na začetek njene pevske kariere do odhoda v pokoj leta 1972, na njene "podvige" na drugih področjih, saj je, kot je povedal, po upokojitvi veliko nastopala na prireditvah in snemala za arhiv RTV Slovenija ter predavala, v zadnjem delu pa je zbral statistiko in koledar dogodkov.
Statistika Vilme Bukovec je po njegovih besedah naslednja: 59 vlog v 49 različnih operah, na odru ljubljanske Opere je nastopila več kot tisočkrat, opravila je več kot 200 gostovanj na 75 različnih prizoriščih doma in po svetu. Izvedla je tudi 46 koncertov s Slovensko filharmonijo ter radijskim in mariborskim orkestrom. S posebno ljubeznijo pa je po Koširjevih besedah nastopala na Dolenjskem, kjer je bila med drugim celo Pehta v trebanjski postavitvi Vandotovega Kekca.
Pogosto je nastopala tudi na radiu, kjer ima posnetih deset celotnih oper, med katerimi so Dvoržakova Rusalka, Ero iz onega sveta Jakova Gotovca, Kozinov Ekvinokcij in dvakrat Foersterjev Gorenjski slavček, vrsto odlomkov iz oper in operet, arij in duetov ter slovenskih narodnih pesmi.
V knjigi je avtor posebej izpostavil štiri opere: Straussovo Salomo, ki ji po njegovih besedah ni ustrezala niti po značaju niti po glasu, a je ustvarila umetniško kreacijo, ki so jo sijajno ocenili na gostovanju, Ocean Danila Švare in njeno vlogo Mariet, Janačkovo Katjo Kabanovo in Šostakovičevo opero Katarina Izmajlova. "Nekdo, ki v svoji karieri poje samo te štiri vloge, je napravil že dovolj," je dejal Košir.
Eno od poglavij je posvetil tudi njenim kolegom in sodobnikom, tako pevcem kot dirigentom, denimo Boženi Glavak, Sonji Hočevar, Zlati Gašperšič Ognjanović, Mirku Poliču, Samu Hubadu in Bogu Leskovicu.
Kot se je spominja glasbeni urednik in pevec Peter Bedjanič, je prepričala z ljubkostjo, sicer pa ni bila ozek specialist, ampak "vsepovsod uporabna, saj je zapela, kar je bilo treba zapeti".
Knjiga bo s priloženo CD ploščo izšla predvidoma v času novembrskega knjižnega sejma.

nazaj na vrh