Obeležili praznik beneških Slovencev, ki vztrajajo na robu narodnostnega ozemlja

V gledališču Ristori v Čedadu so pripravili že 56. praznik beneških Slovencev. Foto: Vid Pogačnik/Wikipedia V gledališču Ristori v Čedadu so pripravili že 56. praznik beneških Slovencev. Foto: Vid Pogačnik/Wikipedia

Krovni organizaciji slovenske manjšine v Italiji, Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO) sta danes v gledališču Ristori v Čedadu pripravili že 56. dan emigranta, praznik beneških Slovencev. Prireditve se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter J. Česnik.

 

Pesmi, glasba, življenje Slovencev videmske pokrajine je podnaslov dneva emigranta, praznika, ki se vsako leto ponavlja v Čedadu in se na njem zberejo tako beneški izseljenci kot tudi današnji slovenski prebivalci Beneške Slovenije, Rezije in Kanalske doline.

Minister je v svojem nagovoru izpostavil, da je bil tudi sam več kot 36 let izseljenec in zato občutja emigrantov zelo dobro pozna. Poudaril je, da je dandanes za beneške Slovence izjemno pomembno, da se učijo slovenskega jezika in povezujejo z bližnjimi slovenskimi kraji. Obljubil je pomoč Slovenije, mladim pa položil na srce, naj se ne bojijo izzivov današnjih časov.

V imenu krovnih organizacij Slovencev SKGZ in SSO na Videmskem in širše v Italiji je spregovoril župan beneške občine Tipana in predsednik beneške Kmečke zveze Alan Cecutti, ki je podrobno analiziral stanje beneških Slovencev danes. Opozoril je, da stanje ni spodbudno.

"Pri popisu leta 1951 je deset občin v videmski pokrajini, ki so bile nekoč popolnoma slovenske, štelo 24.180 prebivalcev. Prvega januarja lani je od teh ostalo le še 7.556 ljudi," je dejal.

Do takega stanja je pripeljalo pomanjkanje delovnih mest, izseljevanje, razkosavanje posesti, zlasti pa "manjvrednostni kompleks", je pojasnil Cecutti.

Zavzel se je za sodelovanje in povezovanje obmejnih občin, in sicer na vseh možnih področjih, od energetskega povezovanja, turizma, podeželskega in gozdnega razvoja do cestnega povezovanja in podpiranja gospodarstva in podjetništva. Po njegovem mnenju je to morda zadnja priložnost, da se "oživi stanje Nediških in Terskih dolin ter Doline Rezije."

Sam je optimističen. "Prepričan pa sem, da imamo vse možnosti za zagon tako pričakovanega preobrata v naši skupnosti še v rokah. To je bitka za življenje naših ljudi in naše zemlje," je še dejal Cecutti.

Predsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Piero Mauro Zanin je napovedal, da si bo tudi sedanje deželno vodstvo prizadevalo, da zaščiti in ovrednoti slovensko manjšino na območju. Obljubil je, da bo politika naredila take razmere, da se bo preprečil nadaljnji demografski padec v Beneški Sloveniji in drugod. Sicer je tudi dežela sama obsojena na smrt, je dodal.

Beneškim Slovencem je kot sin emigrantov čestital, da ohranjajo spomin na težka leta, ko so se ljudje masovno izseljevali iz Beneške Slovenije in Furlanije, dejal pa je, da je treba danes poskrbeti za mlade. Politika mora ustvariti pogoje za delo, mladi pa morajo biti dejavni člen preporoda za ta območja.

Letošnjega dneva emigrantov se je udeležilo veliko županov z obeh strani meje, vrsta kulturnikov in drugih političnih predstavnikov z Goriškega, Tržaškega ter z obeh strani meje.

nazaj na vrh