Vidni sodelavec nekdanje Nove revije, pisatelj in pesnik Jože Snoj danes praznuje 85. rojstni dan

  • Napisal  STA, G. B.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
foto: UKOM foto: UKOM

Pisatelj, pesnik in esejist Jože Snoj danes praznuje 85. rojstni dan. Snoj, ki je leta 2012 prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, je s svojim obsežnim opusom zaznamoval in obogatil slovensko književnost zadnjih petih desetletij.

Snoj v svojem literarnem opusu ustvarja večplastno podobo nemirnega 20. stoletja v luči razmerja med posameznikom, svetom in zgodovino. Estetska in etična vprašanja povezuje v neločljivo celoto, pri čemer se z umetniško govorico upira nasilju ideologij in teptanju človečnosti ter priklicuje izvorno skrivnost življenja, je pisalo v utemeljitvi Prešernove nagrade.

V čast njegovi 80-letnici je pri založbi Miš izšla pesniška zbirka In cel boš, podoben otoku. V njej je zbranih 100 pesmi iz Snojevega obsežnega opusa 13 pesniških zbirk, objavljenih med letoma 1963 in 2008. Snoj je o naslovu dejal, da z njim ponazarja, "da je človek otok oziroma celota, ki se v neskončnosti oceanov mora boriti za obstanek". Dodal je, da je od 600 pesmi težko izbral 100 pesmi za zbirko, saj so zanj vse enakovredne.

 

V Snojevem romanesknem opusu je prepričljiv umetniški odraz v nemirnem 20. stoletju našla človekova intima. Življenjska zgodba sodobnega človeka, ki se odvija na družbenem ozadju, je v ospredju pisateljevih zgodnjih romanov. Tudi v romanih iz zadnjega obdobja Gospod Pepi, Gospa in policaj in Ubijanje kače ali zapoznela sporočila o Gadu se ukvarja s subjektovim spopadom s svetom, z izostrenim etičnim čutom izrisuje naravo zla, hkrati pa obuja vero v stvariteljsko in etično moč besede.

Pred dvema letoma je pri založbi Litera izšel njegov več kot 700 strani obsegajoč avtobiografski roman Re kapitulacije, v katerem med drugim razmišlja o svojem življenju in življenju svojih družinskih članov, razgrinja pa tudi široko mrežo sodobnikov iz različnih življenjskih obdobij, tako iz študentskih let na primerjalni književnosti, iz kasnejših časov novinarskega in uredniškega okolja ter iz krogov znamenite Nove revije.

Med njegova pomembnejša esejistična dela sodijo Simbolizem Josipa Murna, Handkejev paradoks, Med besedo in Bogom ter Ubijanje zemlje, podpisuje pa tudi več del za otroke in mladino, med njimi Škorčka norčka, Lajno drajno, Stop za pesmico ter Pesmi za punčke in pobe.

V Mariboru rojeni Snoj je leta 1960 diplomiral iz slavistike in primerjalne književnosti na ljubljanski filozofski fakulteti. V letih od 1961 do 1971 je bil novinar v kulturni redakciji Dela, od leta 1971 do leta 1993 pa urednik pri Državni založbi Slovenije. Za svoje delo je prejel več nagrad, med njimi obe Prešernovi, Rožančevo, Jenkovo, Veronikino ter dvakrat Levstikovo nagrado.

nazaj na vrh