V prostorih državnega zbora odprli razstavo o poljskem etnografu Emilu Korytku, sicer prijatelju Franceta Prešerna

Nagrobnik Emila Korytka (foto: Miran Hladnik / Wikipedia) Nagrobnik Emila Korytka (foto: Miran Hladnik / Wikipedia)

V DZ je na ogled razstava o poljskem etnografu Emilu Korytku, mlademu poljskemu izgnancu, ki se je po spletu okoliščin zbližal s Slovenijo v času prebujanja narodne zavesti. Ob vrhu pobude Tri morja sta jo odprla predsednika obeh držav, Borut Pahor in Andrzej Duda. Po njunem mnenju je postavitev plod prijateljstva in sodelovanja med državama.

 

"Kulturi dolgujemo spoštovanje, saj se zavedamo njenega pomena za naš narodni razvoj," je ob odprtju dejal Pahor in dodal, da smo prek kulture oblikovali številna prijateljstva, tudi s poljskim narodom. Po njegovih besedah je Korytko na slovenskih tleh našel ne le zatočišče, ampak tudi prijatelje, med katerimi je bil tudi največji pesnik France Prešeren.

"Preko kulture je zbližal oba slovanska naroda, ki ju povezuje prijateljska vez tedaj in danes," je dejal Pahor. Državi po njegovih besedah povezuje "močno gospodarsko, kulturno, politično in vse drugo sodelovanje".

Tudi po oceni poljskega predsednika razstava na čustven način prikazuje tisto, kar je v obeh kulturah najbolj pomembno - prijateljstvo in razumevanje. Obenem prikazuje zgodbo mladega Poljaka, ki je bil rojen na Poljskem v času, ko ta na zemljevidu ni obstajala. V kratkem življenju je doživel marsikaj, in sicer v obdobju boja za narodno zavest, ki pa ni bil boj z orožjem, temveč prek kulture, je poudaril Duda. Korytko je bil po njegovem mnenju na nek način dokumentarist tega časa.

Razstava je nastala na pobudo predsednika DS Alojza Kovšce v sodelovanju z DZ, Filozofsko fakulteto, Narodno in univerzitetno knjižnico (Nuk) ter veleposlaništvom Republike Poljske ob letošnji 180-letnici smrti tega pesnika in etnografa, ki je preučeval slovensko ljudsko izročilo in ga objavil v zbirki z naslovom Slovenske pesmi krajnskiga naroda.

Eden od soustvarjalcev je bil Nikolaj Jež, po besedah katerega je Korytko (1813-1839) odigral pomembno vlogo v času prebujanja slovenske narodne zavesti, oblikovanja slovenskega knjižnega jezika in zlasti v času utrjevanja novih pogledov na prednost ljudskega izročila.

"Zato nosijo ulice v slovenskih mestih njegovo ime in njegovo ime je zapisano v vseh slovenskih zgodovinskih knjigah in šolskih priročnikih," je povedal Jež. Vso gradivo je iz Nuka. Predstavljena so njegova izvirna pisma, rokopisi in prve originalne izdaje Slovenskih pesmi kranjskega naroda.

Razstavo so ob glasbenih točkah sopranistke Izabele Kniaz in pianista Tadeja Horvata odprli v preddverju velike dvorane DZ, kjer bo na ogled do sobote.

nazaj na vrh