Univerza v Ljubljani je stara 424 in ne samo 300 let! Izpostavljeno

  • Napisal  Janja S.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Univerza v Ljubljani bo drugo leto stara že 425 let in ne samo 301 leto, kot bi nekatreri radi! / Foto: arhiv Demokracije Univerza v Ljubljani bo drugo leto stara že 425 let in ne samo 301 leto, kot bi nekatreri radi! / Foto: arhiv Demokracije

V medijih se pojavlja podatek, da Univerza v Ljubljani letos obeležuje stoletnico delovanja, in sicer se za njen rojstni dan šteje 3. december 1919, ko je potekalo prvo predavanje v slovenskem jeziku. Poslanec SNS, Zmago Jelinčič Plemeniti pa je  na DZ naslovil dopis, v katerem navaja, da zgodovinska dejstva kažejo drugače in da letos obeležujemo 424. obletnico prvotne ustanovitve ljubljanske univerze.

 

Na današnjem območju imamo večstoletno tradicijo višjega in visokega šolstva v Ljubljani. Prav zato je bila leta 1919 ljubljanska univerza le obnovljena in ne ustanovljena prvič v zgodovini. Zaradi zgodovinskih družbenih sprememb (revolucij) nikjer na svetu ni obstajalo neprekinjeno višje in visoko šolstvo. Na šanghajski lestvici univerz lahko pri ljubljanski univerzi preberemo letnico 1595.

Letos zato obeležujemo 424. obletnico prvotne ustanovitve ljubljanske univerze, je zapisal poslanec SNS, Jelinčič. V Zvezi s tem so v  PS SNS že pred časom vložili tudi pisno poslansko pobudo, v kateri so predlagali, da se kot letnico ustanovitve upošteva leto 1595 kot letnica prve ustanovitve predhodne višje ali visoke šole, ter da se obletnica Univerze praznuje naslednje leto in sicer kot 425. obletnica ustanovitve.

Jelinčič je navedel tudi zgodovinska dejstva, ki potrjujejo navedbo, da letos obeležujemo 424. obletnico ustanovitve ljubljanske univerze in so naslednja:

  1. Leta 1595 je Adam Bohorič postal rektor ljubljanske protestantske stanovske šole (1563-1598), ki je v zadnjem obdobju delovanja pridobila nekatere atribute višje šole.
  2. V letih od 1597 do 1773 je v Ljubljani deloval jezuitski kolegij, ki je od leta 1619 začel uvajati tudi nekatere višješolske programe. Razvitejše visokošolsko izobraževanje se je v Ljubljani začelo leta 1704, ko so ustanovili stolici za logiko in cerkveno pravo v okviru filozofskega študija. Leta 1705 soustanovili še stolico za fiziko in matematiko, leta 1766 pa stolico za mehaniko. Pokrivali so tudi študij teologije v povezavi s filozofskim študijem. Po ukinitvi jezuitskega reda 1773 je ljubljanska semiuniverza nosila različna imena, na primer Academia Labacensis pa tudi univerza, nazadnje pa se je uveljavilo ime cesarsko- kraljevi licej v Ljubljani. V osemdesetih letih 18. Stoletja je bil dodatno uveden še medicinsko kirurški študij. V času jožefinskih reform je bilo delovanje ljubljanskega visokega šolstva za nekaj let prekinjeno.
  3. V obdobju Ilirskih provinc (1809-1813) so v Ljubljani kot glavnem mestu leta 1810 ustanovili popolno univerzo (Écoles Centrales) z možnostjo študija medicine in kirurgije, inženirstva, arhitekture, prava in teologije. Avstrijska oblast je po zasedbi Ilirskih provinc formalno ustanovila Ilirsko kraljestvo, visoko šolstvo v Ljubljani pa vrnila v stanje pred francosko zasedbo. Po meščanski revoluciji leta 1848 je bil do leta 1850 višješolski študij v Ljubljani ukinjen. Ostal je le študij teologije v okviru ljubljanske škofije.
  4. V obdobju Ilirskih provinc, je ljubljanska univerza ustanovila Botanični vrt, ki od takrat deluje neprekinjeno.
  5. Prve zahteve po slovenski univerzi so se pojavile že v pomladi narodov 1848-1849 (tedaj so bila za kratek čas v Ljubljani in Gradcu organizirana predavanja iz prava v slovenskem jeziku), ki jih je nato po zamrtju v dobi Bachovega (neo)absolutizma oživilo taborsko gibanje konec 60 let 19. stoletja. Avstrijska oblast je po mračni revoluciji podobno kot pri nas zaprla številne višje oziroma visokošolske ustanove tudi v sosednjih deželah, na primer v Zagrebu in Gradcu, kjer pa se je univerzitetno izobraževanje znova vzpostavilo hitreje kot v Ljubljani. Vse te institucije, kot začetek svojega delovanja ne navajajo datum njihovega ponovnega zagona po ukinitvi, pač pa prvotno letnico ustanovitve. Nesporno je, da je bila ljubljanska univerza v času Ilirskih provinc popolna univerza z rektorjem, ki je bil slovenskega rodu.
nazaj na vrh