Umrl pesnik Ciril Zlobec, v času osamosvajanja tisti član predsedstva RS, ki je izdal pravi datum osamosvojitve Izpostavljeno

Zadnja leta se je tu in tam še pojavil v javnosti. (foto: Urban Cerjak) Zadnja leta se je tu in tam še pojavil v javnosti. (foto: Urban Cerjak)

V 94. letu starosti je umrl pesnik in akademik Ciril Zlobec, je danes poročal Radio Slovenija. Kot je zapisala STA, je bil zadnji še živeči pesnik slavne četverice, ki je po vojni presekala takratno pesniško usmeritev z intimistično zbirko Pesmi štirih. Podpisal je približno 30 zbirk poezije, številna njegova dela so prevedli v tuje jezike. Ukvarjal se je tudi s politiko.

 

Rojen je bil na Krasu, kjer je tudi preživel svoja zadnja leta. Leta 1942 je postal aktivist OF, ob razpadu Italije pa se je pridružil partizanom. Kasneje je diplomiral na ljubljanski slavistiki, se zaposlil kot novinar ter deloval v kulturnih uredništvih različnih medijev. Vključil se je tudi v politično dogajanje, saj je bil kot režimski kulturnik ves čas povezan s SZDL, njegov sin Jaša L. Zlobec, ki je umrl že pred nekaj leti, se je prav tako ukvarjal s politiko, saj je preko ZSMS in LDS postal poslanec v skupščini in kasneje v državnem zboru.

Ciril Zlobec je sicer najvidnejšo vlogo odigral v času osamosvajanja, ko je bil leta 1990 na volitvah izvoljen za člana predsedstva. Ker je bil po rangu prvi za predsednikom predsedstva Milanom Kučanom, so mu nekateri novinarji dali naziv »poveljujoči«, saj jih je tudi ves čas zalagal s svežimi informacijami – vsaj tako o njem piše Danilo Slivnik v knjigi »Sto osamosvojitvenih dni«. Zlobec sicer velja za precej kontraverzno osebnost, saj je nekaj tednov pred osamosvojitvijo italijanskemu konzulu Fabiu Christianiju izdal strogo zaupno informacijo pravega datuma osamosvojitve, to je 25. junij 1991. Na ta dan je namreč slovenska skupščina sprejela glavne osamosvojitvene dokumente, slovenski organi pa so prevzeli efektivno oblast, a razglasitev samostojne države je bila načrtovana šele za dan kasneje, ko se je iztekel tudi šestmesečni rok po razglasitvi izida plebiscita. Zato so v Beogradu ves čas imeli v mislih 26. junij kot datum osamosvojitve, Slovenija pa je načrte prehitela za en dan in na dokaj miren način prevzela oblast na mejnih prehodih, razen na Primorskem. Namreč, že 26. Junija 1991 so enote reškega korpusa JLA pod vodstvom generala Marjana Čada krenile proti glavnim točkam, ni pa povsem znano, koliko je na to vplivala informacija, ki je od Zlobca preko Italije potovala v Beograd.

Je pa v času agresije JLA za Slovenijo v obdobju Kučanove odsotnosti – denimo 2. Julija 1991, ko je bil Kučan na pogovoru z nemškim zunanjim ministrom Genscherjem v Beljaku – seje predsedstva vodil prav Zlobec. Prvak SDS Janez Janša se ga v knjigi Premiki spominja kot precej prestrašenega politika. Ga je morda prestrašilo dejstvo, da se je kot partizan boril pod rdečo zvezdo, sedaj pa se mora boriti proti istemu simbolu, ki so ga nosili vojaki JLA? No, zaradi dejstva, da se tedanji obrambni minister Janša ter notranji minister Igor Bavčar nista takoj udeležila seje predsedstva, pa je Zlobec isti dan naredil paniko, češ v Sloveniji dela državni udar – a ne JLA, ampak kar minister za obrambo Janša ter notranji minister Igor Bavčar, ker menda ne ubogata predsedstva.

Pozneje, ko je bilo predsedstvo ukinjeno, se je Zlobec umaknil iz javnosti, tu in tam se je pojavljal na prireditvah Zveze združenj borcev za vrednote NOB.

nazaj na vrh