Izjava za javnost ob odprtju razstave ŽIVLJENJE ZA C(ES)ARJA

  • Napisal  Park vojaške zgodovine Pivka
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Del razstave Del razstave Simon Avsec

V okviru stoletnice prve svetovne vojne smo na različne načine obeleževali spomin na dosežke in trpljenje rojakov na bojiščih in v zaledju front. Jubilejno spominjanje pa je skoraj prezrlo pojav, ki je brez primere v nacionalni zgodovini – velikansko število več deset tisoč vojnih ujetnikov armade carske Rusije, ki so bili pripeljani na naše nacionalno ozemlje in so kot delovna sila za vojaške potrebe v zaledju soške fronte ali pa kot delavci na poljih, v gozdovih, delavnicah, tovarnah in rudnikih prelivali znoj širom naše domovine in mnogi tu tudi izgubili svoje življenje.

V Parku vojaške zgodovine smo se zato odločili obdelati to temo in jo prvič celovito predstaviti javnosti v obliki muzejske razstave. V četrtek, 8. novembra 2018, je tako predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor odprl novo razstavo z naslovom ŽIVLJENJE ZA C(ES)ARJA – vojni ujetniki carske Rusije v prvi svetovni vojni na slovenskem ozemlju.

Razstava s svojo sodobno ter interaktivno zasnovo prinaša tudi bogat nabor fotografij, videomateriala in zapisov iz tistega obdobja, ki obiskovalcem približajo izseke iz ujetniškega življenja zajetih vojakov v zgodovinskem kontekstu prve svetovne vojne. Razstava se ne nanaša na samo bojevanje, ampak na usodo ujetnikov, njihovo trpljenje in napore, za katere niso prejeli nobenega priznanja in zahvale, čeprav takrat zgrajeno infrastrukturo v veliki meri še vedno uporabljamo. Pomembno težo razstavi dajejo tudi originalni izdelki ruskih vojnih ujetnikov, ki so jih izdelovali v prostem času.

Osrednji simbol trpljenja ruskih ujetnikov na slovenskem ozemlju med prvo svetovno vojno je Ruska kapelica pod Vršičem, zato je kot srčika razstave predstavljena odlična maketa kapelice, ki jo je z izjemno natančnostjo v merilu 1 : 10 izdelal g. Franci Pogačar in dejansko z vsemi detajli predstavlja pomanjšavo originala.

Avtor razstave je Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine, kot partnerja pa sta pri nastajanju razstave sodelovala tudi Center za preventivno arheologijo kot enota Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Zgodovinsko društvo Kidričevo. Posebna zahvala gre tudi vsem zbirateljem, ki so za potrebe muzejske postavitve v razstavi odstopili izdelke ruskih vojnih ujetnikov.

Današnja slovesnost ob otvoritvi je bila hkrati tudi osrednja obeležitev stoletnice konca vojne v Parku vojaške zgodovine. Na slovesnosti je kot slavnostni govornik spregovoril publicist, filozof in umetnik dddr. Evgen Bavčar. V svojem nagovoru je poudaril pomen razstave, kajti le-ta na nek način odpravlja zgodovinski dolg, ki ga imamo do ruskih vojnih ujetnikov. Prav v odnosu do nemočnih, kot so ujetniki, se kaže veličina neke civilizacije. Parku vojaške zgodovine je zato izrazil vse priznanje, da se je lotil in obdelal to temo.

Na velik pomen razstave pri poglabljanju vedenja o dediščini ruskih vojnih ujetnikov je opozoril tudi Jernej Hudolin, direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Center za preventivno arheologijo, ki deluje kot enota Zavoda, je izvedel tudi obširno študijo zaznave vseh sledi ruskih vojnih ujetnikov širom Slovenije in pri tem evidentiral skoraj 400 lokacij. Prav ta študija je predstavljala pomembno izhodišče za pripravo razstave. Zbrane sta nagovorila še avtor razstave Janko Boštjančič in župan Občine Pivka Robert Smrdelj.

nazaj na vrh