(GALERIJA) Blagoslov spominskega obeležja avtorju melodije slovenske himne, duhovniku Stanku Premrlu Izpostavljeno

Blagoslov spominskega obeležja duhovniku Stanku Premrlu. Foto: Veronika Savnik Blagoslov spominskega obeležja duhovniku Stanku Premrlu. Foto: Veronika Savnik

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore in predsednik republike Borut Pahor sta danes ob 55. obletnici smrti duhovnika in skladatelja Stanka Premrla na ljubljanskih Žalah odkrila spominsko obeležje v čast avtorja melodije slovenske himne, ki je nastala pred 115 leti, pred 30 leti pa je postala himna.

Odkritje spominskega obeležja tako rekoč na predvečer 30. obletnice samostojnosti Slovenije, ki sovpada tudi z 220. obletnico Prešernovega rojstva in obletnicama dveh življenjskih prelomnic Stanka Premrla, je pomenljivo in simbolno.

"Prešern je uspel v Zdravljici ujeti slovenski značaj in naše čutenje, a svoj pravi smisel in pomen dobi Zdravljica le v Premrlovi zborovski uglasbitvi, ki poudarja in utrjuje pesnikovo sporočilo, ogreva srca državljanov, jih povezuje in jih navdušuje ter šele tako postaja ključni simbolni element naše državnosti," je dejal ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore.

Poudaril je, da je Premrl Slovencem zapustil izjemno veličasten glasbeni opus, ki obsega 1200 cerkvenih in 800 posvetnih del. Bil pa je tudi vodja vodilnih cerkveno-glasbenih institucij pri nas, med drugim organist ljubljanske stolnice, vodja orglske šole in urednik Cerkvenega glasbenika.

Premrlovo Zdravljico so prvič izvedli 18. novembra 1917 v veliki dvorani Hotela Union v sklopu koncerta Glasbene matice, pred 30 leti pa je postala slovenska himna, je izpostavil voditelj slovesnosti, igralec Pavle Ravnohrib.

Odkritje in blagoslov spominskega obeležja sta potekala ob grobu Premrla, slovesnost pa je s zapeto Zdravljico in Premrlovo Zdrava morska zvezda pospremil Duhovniški oktet Oremus.

Obeležje je oblikovala arhitektka Lucija Herle Poljanšek. Osrednji del obeležja je kamnit steber, ki po njenih besedah ponazarja stoičnost, zemeljskost, ki pa se ne zaključi, temveč se dviga proti nebu. "Notno črtovje, ki se ovija okoli stebra, nas opominja na njegov obsežni opus in njegovo vsakodnevno vpetost v glasbo, kot delo skladatelja, organista in glasbenega pedagoga," je dodala. V obeležje so umeščene tudi note dela skladbe Zdravljice.

nazaj na vrh