Arhiv Georga Orwella vpisan v Unescov register svetovnega spomina

  • Napisal  Demokracija
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Zasebni arhiv angleškega pisatelja Georgea Orwella je bil dodan v Unescov register svetovnega spomina. (foto: Twitter) Zasebni arhiv angleškega pisatelja Georgea Orwella je bil dodan v Unescov register svetovnega spomina. (foto: Twitter)

Zasebni arhiv angleškega pisatelja Georgea Orwella je bil dodan v Unescov register svetovnega spomina, ki je namenjen ohranjanju dokumentarne dediščine človeštva. Z londonske univerze, ki je hranila arhiv, so sporočili, da so pri Unescu z gesto prepoznali pomen in izjemno univerzalno vrednost Orwellovega pisanja.

 

V Orwellovem arhivu so shranjeni številni pisateljevi rokopisi, med njimi prve ideje za znameniti roman 1984, dnevniki, pisma in fotografije. Pisateljev sin Richard Blair je dejal, da je zelo ponosen, da se je očetov arhiv uvrstil v ta priznani register. Hkrati se je zahvalil vsem, ki so vztrajali, da je do tega koraka prišlo.

Londonska univerza je Orwellove rokopise ter preostale dokumente v hrambo prejela leta 1960 od pisateljeve vdove Sonie Orwell. Pisatelj, ki se je rodil z imenom Eric Arthur Blair, je po besedah predstavnikov univerze hranil zelo malo rokopisov in drugih dokumentov. Njegov arhiv tako na polici v skrbno varovanem skladišču v Bloomsburyju zavzema zgolj tri metre prostora na eni od polic. Na univerzi so poudarili, da gre za edine obstoječe dokumente, skozi katere se kaže pisateljev izvirni glas in so zato nenadomestljivi.

Unescov register svetovnega spomina hrani zgodovinsko pomembne dokumente, med katerimi sta denimo Dnevnik Ane Frank in izvod Velike listine svoboščin (Magna Carta). Namen registra je zagotavljati mednarodni skupnosti ohranjanje in dostopnost zadevne dokumentarne dediščine.

Pisatelj se je rodil leta 1903 v kraju Motihari v Indiji, kjer bil njegov oče v vojaški službi. Šolal se je na kolidžu Eton. V letih 1922-28 je bil v policijski službi v Mjanmaru, do leta 1936 je živel nemirno življenje v Londonu in Parizu. Pozneje je delal kot reporter pri BBC, od leta 1943 kot literarni urednik pri časopisu Tribune, nato kot sodelavec političnega in literarnega tednika New Statesman.

V svojih delih je ostro kritiziral socialno bedo in rasno razlikovanje ter v satirično-vizionarskem slogu opozarjal na avtoritarne tendence v družbi. Med njegovimi glavnimi stvaritvami sta romana Živalska farma in 1984 ter esej Poklon Kataloniji.

nazaj na vrh