Vrhovno sodišče zavrnilo znižanje enotne zaporne kazni obsojenemu za umor

Simbolična fotografija Simbolična fotografija

Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti Boštjana Koprivnikarja, ki je bil zaradi umora obsojen na 30-letno zaporno kazen. Pritožnik se je zavzemal, da bi mu sodišče prisodilo enotno kazen 20 let zapora, a bi bilo to po mnenju vrhovnih sodnikov v nasprotju z vsemi načelnimi izhodišči o izrekanju kazni pa tudi z načelom enakosti, poroča STA.

Obsojenec je bil namreč s tremi sodbami spoznan za krivega treh kaznivih dejanj, med drugim kaznivega dejanja umora, za katerega mu je sodišče izreklo kazen 30 let zapora. Po pravnomočnosti vseh treh obsodilnih sodb mu je bila izrečena enotna kazen 30 let zapora.

Zagovornik obsojenca se je zoper takšno odločitev pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP). ESČP je presodilo, da so slovenska sodišča z razlago določbe kazenskega zakonika kršila načelo zakonitosti. Omenjena določba določa, da mora biti enotna kazen večja od vsake posamezne kazni, v obsojenčevem primeru torej tudi večja od 30 let, hkrati pa, da ne sme preseči 20 let. ESČP se je postavilo na stališče, da bi morala sodišča takšno protislovno določbo razlagati na način, ki je za obsojenca ugodnejši.

Vrhovno sodišče je pri reševanju zahteve za varstvo zakonitosti izhajalo s stališča, da se mora opredeliti do odločbe ESČP, da pa ugotovitev kršitve konvencijske pravice sama po sebi ne pomeni, da bo vložnik zahteve z njo uspel. Vrhovno sodišče je zato zadevo ponovno pretehtalo in presodilo, da zakonodajalec pri sprejemanju kazenskega zakonika ni uredil izrekanja enotne kazni za primere, kot je omenjeni.

"Namen zakonodajalca namreč zagotovo ni bil, da bo za nekatere obsojence enotna kazen nižja od kazni, ki so izrečene za posamezna kazniva dejanja. Gre torej za položaj prekrite pravne praznine," so zapisali na vrhovnem sodišču.

Vrhovno sodišče je zato presojalo, na kakšen način naj se ta prekrita pravna praznina v obsojenčevem primeru zapolni, in presodilo, da je obsojencu treba izreči enotno kazen v višini 30 let. Izrek enotne kazni v višini 20 let pa bi bil v nasprotju z vsemi načelnimi izhodišči o izrekanju (enotnih) kazni, pa tudi v nasprotju z načelom enakosti.

"Izrek enotne kazni v višini 30 let pa se takemu, že kar absurdnemu rezultatu izogne, hkrati pa je pravičen do obsojenca, kateremu je bila tridesetletna zaporna kazen za kaznivo dejanje umora nenazadnje že izrečena," so na vrhovnem sodišču še zapisali v sporočilu za javnost.

Boštjan Koprivnikar je bil na 30 let zapora obsojen, ker je septembra 2003 v motorističnem lokalu v Litiji na grozovit način umoril 18-letno Nino Dobrič.

nazaj na vrh