Slovenija dobiva obsežen komentar k kazenskemu zakoniku

  • Napisal  STA, B.S.
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Simbolična fotografija  (foto: twitter) Simbolična fotografija (foto: twitter)

Slovenija dobiva pomembno pravniško publikacijo, založbi ljubljanske pravne fakultete in Uradnega lista RS sta namreč izdali komentar k kazenskemu zakoniku, ki ga je skoraj štiri leta pripravljalo okoli 100 strokovnjakov z različnih področij. Kot je poudaril sourednik publikacije Damjan Korošec, gre za veliko sistemsko analizo.

Slovenija je nujno potrebovala poglobljeno sistemsko analizo vseh kazenskopravnih vidikov kataloga inkriminacij, v kateri bi moči združila celotna kazenskopravna znanost, najvidnejši deli slovenskega kazenskega sodstva, tožilstva in odvetništva ter vrhunski pravni strokovnjaki številnih drugih pravnih panog, ki lahko le skupaj opravijo tako veliko znanstveno in kulturno nalogo, je izpostavil redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Damjan Korošec, ki je sourednik publikacije.

V komentarju, ki bo obsegal približno 4000 strani v treh knjigah, so poglobljeno analizirali dogmatična vprašanja za vsako kaznivo dejanje iz kazenskega zakonika. Tako so avtorji med drugim tudi izpostavili notranja neskladja, logične napake in dvoumnosti, pravne praznine, take in drugačne nesmisle ter nerodnosti v zakonskem besedilu.

Tako so na primer izpostavili nesmiselnost določbe o zastaranju kaznivih dejanj, storjenih zoper otroke, ki predvideva, da zastaralni rok začne teči ob polnoletnosti žrtve le za nekatera kazniva dejanja. "Tako na primer zastaranje nekontaktnega spolnega ravnanja teče po drugih pravilih kot povzročitev telesnih poškodb otroku s posledicami, ki se jih žrtev značilno zave oziroma se pokažejo šele z zamikom v odrasli dobi," je izpostavil Korošec.

Kot primer je navedel poznejšo neplodnost, težave inteligence zaradi poškodb možganov ali versko motivirana pohabljanja spolovila, kršitve pravice do zasebnosti z objavami občutljivih osebnih podatkov otroka ali zapravljeno veliko otrokovo premoženje.

Avtorji in uredniki komentarja h kazenskemu zakoniku verjamejo, da bodo s svojim delom pripomogli k razvoju sodne prakse, da bo v oporo sodiščem pri argumentiranju njihovih odločitev, zakonodajalcu pa v pomoč pri oblikovanju zakonskih sprememb. Avtorji in raziskava kažejo, da bi bile nekatere spremembe potrebne, vendar pa te domišljene in bodo tako v vsakem primeru terjale svoj čas, je navedel Korošec.

K komentarju kazenskega zakonika so prispevali visokošolski učitelji, sodniki, tožilci in odvetniki s področja kazenskega prava, pa tudi priznani strokovnjaki s področij posamičnih inkriminacij, kot so ekonomija, bančništvo, medicina, farmacija, letalstvo ter družinsko in avtorsko pravo. Na seznamu avtorjev lahko zasledimo tudi predsednika ustavnega sodišča Rajka Kneza, predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča, generalno direktorico policije Tatjano Bobnar, tožilca Andreja Ferlinca in Jožeta Kozino, odvetnika Roka Čeferina in Natašo Pirc Musar ter dekana ljubljanske pravne fakultete Grego Strbana.

nazaj na vrh