Policija, zatrjuje, da prednostno obravnava korupcijska kazniva dejanja na področjih, kjer so tveganja največja

 Policija, zatrjuje, da prednostno obravnava korupcijska kazniva dejanja na področjih, kjer so tveganja največja. Foto: Policija Policija, zatrjuje, da prednostno obravnava korupcijska kazniva dejanja na področjih, kjer so tveganja največja. Foto: Policija

V   slovenski   policiji   je   odkrivanje   in   preiskovanje  gospodarske kriminalitete  in  korupcije  ena  izmed najpomembnejših prednostnih nalog, so sporočili iz Generalne policijske uprave.

Generalna policijska uprava: "Policija  si  že  več  let prizadeva, da v predkazenskih postopkih čim bolj uspešno preprečuje, odkriva in preiskuje korupcijska kazniva dejanja, ki se izvršujejo  na  področjih, kjer so korupcijska tveganja največja in kjer bi lahko  prišlo  do  zlorabe  politične, javne in gospodarske moči za zasebne interese.

Iz  statističnega  pregleda  izhaja,  da je policija ob zaključku leta 2018 obravnavala  in  s  kazensko  ovadbo  zaključila  za  34 % več korupcijskih kaznivih  dejanj, kot v enakem obdobju poprej. Policija je v prvem polletju 2019  obravnavala  96  korupcijskih  kaznivih  dejanj  (v  polletju 2018 65 kaznivih dejanj), kar predstavlja porast za 48 %, trend povečanja obravnave korupcijske  kriminalitete pa se nadaljuje tudi v drugi polovici letošnjega leta.

Policija  pri  preiskovanju  tovrstnih kaznivih dejanj sledi načelu ničelne tolerance  do  korupcije  in  posveča  pozornost  hujšim  oblikam tovrstnih kaznivih  dejanj.  Podatki  zadnjih dveh let kažejo na to, da je policija v letu  2018 obravnavala 38 od skupno 107 korupcijskih kaznivih dejanj, ki so imela  znake organizirane kriminalitete, v letu 2019 pa je do sedaj takšnih dejanj  že  80,  od  skupno  obravnavanih  104, kar že samo po sebi kaže na usmerjenost  policije  v  preiskovanje  hujših  oziroma organiziranih oblik korupcijskih kaznivih dejanj.

Policija  svoje aktivnosti na področju odkrivanja in preiskovanja korupcije usmerja  na  najbolj izpostavljena področja dela, kot so uradna dolžnost in javna  pooblastila,  bančništvo,  zdravstvo  in zaščita finančnih interesov Republike  Slovenije  in  Evropske unije. Med korupcijska tveganja uvrščamo tudi  korupcijo  v  športu,  saj  smo  tudi na tem področju v zadnjih letih obravnavali  več  kaznivih  dejanj, poleg tega pa je Slovenija sopodpisnica Konvencije   Sveta  Evrope  o  prirejanju  rezultatov  športnih  tekmovanj.

Policija  je  v  preteklih  letih obravnavala konkretne primere korupcije v zdravstvu,  bančništvu,  energetiki in drugih izstopajočih področjih, ki so povezana tudi z zagotavljanjem varnosti državljanov (npr. vozniki, tehnični pregledniki vozil, delovna dovoljenja). Z  namenom  krepitve in izboljšanja stanja na tem področju policija tako na strateški  kot  operativni  ravni  stalno spremlja aktualno problematiko in izvaja ukrepe za njeno prilagajanje.

Učinkovito  odkrivanje  in  pregon korupcije je predvsem sistemski izziv, s katerim  se  mora spoprijeti celotna družba, predvsem pa vsi državni organi in institucije. Le s takšnim zavedanjem, hitrim odzivom na odklonske pojave in skupnim delom vseh državnih organov in institucij je mogoče take primere omejiti. V policiji se še posebej zavedamo dejstva, da je zaupanje v pravne institucije   države  odvisno  od  prispevka  vseh  organov,  vključenih  v zagotavljanje  varnosti, saj ni realno pričakovanje, da bo zgolj policija z represivnimi  ukrepi  odpravila  vse  sistemske  anomalije  oziroma njihove posledice, saj je delovanje policije izrecno vezano na zakonska pooblastila in  ozko ter natančno opredeljena korupcijska kazniva dejanja iz kazenskega zakonika.

Poudarjamo  še,  da  so  kazniva  dejanja  na  področju korupcije prikrita, zahtevna  za  preiskovanje  in  praviloma  prepletena  z  drugimi kaznivimi dejanji  s  področja  gospodarske  kriminalitete,  v  praksi  pa se pogosto izkaže,  da  je  lahko korupcija tudi posreden motiv za storitev določenega gospodarskega  kaznivega  dejanja,  ki  se  procesuira  oziroma statistično evidentira v okviru drugih kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete.

Preiskovanje  je  izjemno  težavno tudi zato, ker so v primeru korupcijskih kaznivih  dejanj kazensko odgovorni tako dajalci kot prejemniki podkupnine, dejanja  pa se praviloma dogajajo v izrazito zaprtih krogih oseb, ki zaradi lastnih obojestranskih koristi nimajo interesa po razkritju teh dejanj pred javnostjo  in  pred  organi  pregona. Iz enakega razloga je izjemno oteženo preiskovanje  korupcijskih  dejanj,  ki  so  se  zgodila v preteklosti, saj materialni  dokazi  za  ta  dejanja  praviloma  ne obstajajo, udeleženci pa dejanja  prikrivajo.  Do  morebitne  naznanitve  tovrstnih dejanj prihaja v praksi  izjemoma  in  zgolj  zaradi  občutka  udeleženih  oseb,  da so bile oškodovane  oziroma  so  bile  zaradi kakšne druge okoliščine postavljene v brezizhoden položaj. Zaradi tega je prijav korupcije izjemno malo, policija pa je pri odkrivanju in preiskovanju tovrstne problematike odvisna predvsem od  lastne  zaznave  in  zagotavljanja  materialnih  dokazov  z  izvajanjem prikritih   preiskovalnih  ukrepov.  Največ  korupcijskih  kaznivih  dejanj dejansko odkrijemo pri preiskovanju drugih dejanj.

Če  ste  seznanjeni  s  kakšno  obliko  korupcijskega kaznivega dejanja, jo prijavite  na 113, na anonimni telefon policije 080 1200 ali preko anonimne e-prijave korupcije.

Pričakovanja  javnosti  po učinkovitem pregonu gospodarske kriminalitete in korupcije  so  zelo  velika.  Slovenska  policija  bo ne glede na to, da je preiskovanje    gospodarske   kriminalitete   in   korupcije   eden   izmed najzahtevnejših  izzivov,  storila vse, da bo s strokovnim, profesionalnim, predvsem  pa zakonitim delom, državljanom Republike Slovenije tudi v bodoče zagotavljala  čim  višji  nivo  varnosti  tudi  na  področju  odkrivanja in preiskovanja gospodarske kriminalitete in korupcije."

Vir: Generalna policijska uprava

nazaj na vrh