Mantro, da je država socialno čuteča, ponavljajo tako premier Cerar kot njegovi ministri in poslanci koalicije praktično vsak dan, da bi zakrili dejstvo, da je pozornost te vlade namenjena le ozkemu krogu ljudi, le nekaterim privilegiranim skupinam. Tisti, ki so dejansko socialno ogroženi, od te »socialno čuteče« vlade ne dobijo potrebne pomoči. O tem smo se pogovarjali s poslancem SDS Marijanom Pojbičem.
Prav zdaj prihajate z odbora DZ, kjer beseda teče o eni takšnih skupin?
Odbor državnega zbora prav danes obravnava problematiko socialno ogroženih kmetov. Gre za predlog opozicije, da se spremeni zakon, ki ga je uvedla Pahorjeva vlada oziroma tedanji pristojni minister Ivan Svetlik. Gre za zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Pahorjeva vlada je sprejela zakonodajo, po kateri so prejemnikom socialnovarstvenih prejemkov to pomoč pogojevali s plombo na premoženje − da se bo denar socialne pomoči nato poplačal iz prejemnikove zapuščine. Mnogo upravičencev se je zato raje odpovedalo temu prejemku, da ne bi obremenili svojih dedičev oziroma jim »zapravili dediščine«. Kmetje so bili že v komunističnemu režimu šikanirani, zlasti na področjih pokojnin in socialne pomoči. Majhen premik na bolje po osamosvojitvi je nato poteptala Pahorjeva vlada.
V njej je bila zdajšnja ministrica Anja Kopač Mrak državna sekretarka.
Res je. In ministrica že v dveh zaporednih vladah, pa se odnos do tistih, ki so res potrebni pomoči, praktično ni nič spremenil na bolje.
Torej se njeno ministrstvo in aktualna vlada upirata spremembam, ki ste jih danes predlagali na odboru?
Na žalost je tako. Večina sprememb, ki jih predlaga opozicija in ki se nanašajo na pomoč socialno najbolj ogroženim, je zavrnjena že v delovnih telesih državnega zbora. Tiste, ki pa le pridejo v obravnavo v parlament, pa praktično brez izjeme povozi glasovalni valjar vladne koalicije. Sicer pa sami vidite, kako je, če le malo spremljate dogajanje v državnem zboru.
Za to vladno koalicijo in njeno ministrico še posebej je glavnega pomena dobro nekaterih ozkih skupin, ki so, če lahko tako rečem, prvorazrednega pomena. Vse druge socialne skupine pa so niti ne drugorazredne, ampak tretjerazredne. Ni važno, kakšno je stanje teh »tretjerazrednih skupin«, ni važno, koliko so ogrožene, nič ni važno. Važni so samo prvorazredni, samo ti uživajo vso pozornost vlade in zanje je samo najboljše zadosti dobro.
Kot recimo skupnost LBGT? Leto dni so se na ministrstvu ukvarjali z družinskim zakonikom, ki je bil njim v prid, a je nato na referendumu padel.
To je ena od prvorazrednih skupin, ki jih podpira zdajšnja koalicija. Več kot leto dni so se vsi, ne le vlada in ministrstvo, ampak tudi stranke in parlament, ukvarjali s tem zakonikom, ki je bil pisan na kožo LGBT. Potem ko je zakon padel na referendumu, še vedno niso odnehali, še vedno je bila ta skupina prioriteta za ministrstvo in jim ni bilo škoda ne časa in ne energije, ko so si izmišljali vse mogoče načine, kako bi obšli referendumsko izraženo voljo državljanov.
Celoten intervju si lahko preberete v tiskani izdaji revije Demokracija.
