SDS: Primož Trubar je postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku Izpostavljeno

Primož Trubar (foto: Wikipedia) Primož Trubar (foto: Wikipedia)

Danes praznujemo dan reformacije. Praznik in dela prost dan obuja spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Z reformacijo smo Slovenci dobili prvo knjigo v maternem jeziku – Katekizem, ki je hkrati prva tiskana slovenska knjiga. Primož Trubar je z njim postavil temelje slovenskemu knjižnemu jeziku.

 

Reformacija je bila versko, kulturno in politično gibanje v 16. in 17. stoletju, ki je predstavljalo odgovor na nepravilnosti delovanja cerkve. Njen cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve. Reformacijsko prepričanje in verovanje, da je edina pot posameznikova osebna, notranja vera, brez posrednikov med človekom in bogom, je namreč močno povzdignilo pomen človeka in njegove osebnosti in s tem tudi njegovih pravic in odgovornosti do vseh institucij, od cerkve do države. Protestantsko pojmovanje posameznikove svobode vesti in enakosti ljudi v osnovnih verskih pravicah je pognalo korenine za vrednoto v medčloveških odnosih, torej strpnost.

Uradni začetek reformacije predstavlja reformator Martin Luther, nemški duhovnik in avguštinski menih, ki je bil razočaran nad cerkvenim početjem. 31. oktobra 1517 je na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami o moči odpustkov. Z njimi je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah. Zadnja zahteva, da naj vsak vernik sam bere Sveto pismo v maternem jeziku, je bila ključna za razvoj književnosti v mnogih jezikih, tudi v slovenskem. Martin Luther je bil utemeljitelj protestantske smeri reformacije oz. Protestantske cerkve.

Slovenske dežele so v 16. stoletju ozemeljsko pripadale Svetemu rimskemu cesarstvu, večino prebivalstva pa so predstavljali kmetje. Kulturni in družbeni razvoj v tistem času je bil izredno počasen, stanje pa je poslabšala še kriza fevdalnega sistema, kar je vodilo do dveh večjih kmečkih uporov v 16. stoletju. Istega stoletja je reformacijsko gibanje doseglo tudi slovenske dežele, kjer so se slovenski reformatorji zgledovali po Martinu Luthru in glavna smer reformacije je bila protestantska. V tem času so v Slovenskih deželah delovali štirje pomembni možje: Primož Trubar, Adam Bohorič, Jurij Dalmatin in Sebastijan Krelj.

Osrednja osebnost slovenskega protestantizma je postal Primož Trubar. Trubar, Bonomov komornik, je kot prvi v Laškem nakazal, da želi uvesti spremembe v pridigah rimskokatoliške Cerkve. Zaradi njegovih prepričanj ga je želel deželni glavar Kranjske zapreti, vendar je uspešno pobegnil v Trst, kjer je nadaljeval s preučevanjem reformatorjev. Za prestop v luteranstvo se je Trubar odločil šele, ko so ga izobčili iz kataloške cerkve in pregnali iz slovenskih dežel. Leta 1548 je moral pobegniti v Nemčijo, v deželo, kjer se je dokončno vključil v protestantizem in postal eden najpomembnejših reformatorjev.

Njegovo delovanje ni pomembno zgolj zaradi vloge v reformaciji, temveč je odigral veličastno vlogo pri uveljavitvi slovenščine in pojma Slovenec. Leta 1550 je izšla prva knjiga v slovenskem jeziku in prva slovenska tiskana knjiga Katekizem. Z naslovne strani ne izvemo ne avtorja ne letnice in kraja tiskanja ne tiskarjevega imena. Trubar se je skril pod psevdonim Rodoljub Ilirski (Philopatridus Iliricus), ker je bilo v nemških deželah, kjer je bival kot izgnanec, tiskanje protestantskih knjig prepovedano. Istega leta je Katekizmu dodal tudi Abecednik, rešitev za tisto kmečko prebivalstvo, ki ni znalo brati.

Obe knjigi predstavljata pomemben mejnik v razvoju slovenskega jezika. Katekizem, ki obsega 260 strani, je dal Trubar natisniti tiskarju v dveh delih: prvi del, ki obsega 160 strani bi lahko poimenovali katekizem v pravem pomenu besede; drugi del, ki obsega 100 strani je dodatek, v katerem so glavna besedila katekizma povzeta v obliki pesmi z notami, sledijo litanije, nato dve molitvi, knjigo pa zaključi Pridiga o veri, ki je »od Primoža Trubarja čestu pridigovana«. Katekizmu so torej dodana liturgična besedila, ki so omogočala in utrjevala bogoslužje v slovenskem jeziku. S prvo slovensko knjigo smo Slovenci dobili visoko razvit knjižni jezik, ki je ustrezal potrebam plemstva, meščanstva in duhovništva. Abecednik je sestavljen iz osmih strani, na katerih je natisnjena abeceda, nekaj zlogov in besed ter kratek del Katekizma. Prvi izdaji obeh knjig sta izšli v gotici, vendar je Trubar že leta 1555 izdal obe deli v latinici.

Eden izmed glavnih sodelavcev, prevajalcev prevoda Katekizma v sodobno slovenščino, Kozma Ahačič, je dejal, da je Primož Trubar Katekizem napisal zato, da bi ga ljudje brali in da gre za besedilo, v katerem se je Trubar na svoje rojake prvič obrnil kot na Slovence, za njihov kulturni temelj pa imenoval slovenski jezik, ki ga je naredil knjižnega. S Trubarjem se začne tudi obdobje rednega pisanja v knjižnem slovenskem jeziku. Trubarjeva pristna ljubezen do Slovencev kaže njegovo jasno in trdno oblikovano narodno zavest. Odločno je nasprotoval poskusom, da bi Slovence razumeli kot del večjega (južno) slovanskega naroda.

Protestantski pisec Primož Trubar je nedvomno osrednja osebnost slovenske kulturne zgodovine, saj je bil s svojim izrednim občutkom za jezik prvi, ki je razumel južnoslovanska narečja Kranjske, Štajerske in Koroške kot samostojno jezikovno enoto.

Bodimo ponosni na svoj narod, na besedo Slovenec in prvo slovensko knjigo. »Vsem Slovencom, gnado, mir, milost inu pravo spoznanje božje, skozi Jezusa Kristusa prosim,« pa bi dejal naš velik reformator Trubar.

nazaj na vrh