Prosto po Jančarju: “Ura evropske resnice” Izpostavljeno

  • Napisal  dr. Andreja Valič Zver za Nova24TV.si
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
dr. Andreja Valič Zver dr. Andreja Valič Zver

19. septembra 2019 je Evropski parlament na svojem plenarnem zasedanju v Strasbourgu z veliko večino glasov iz vseh političnih skupin potrdil Resolucijo o pomenu zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope.  Vsi slovenski poslanci so resolucijo podprli, razen Milana Brgleza iz skupine socialnih demokratov, ki se je pri glasovanju vzdržal.

 

Septembrska resolucija je pomembno nadaljevanje cele vrste resolucij, deklaracij, priporočil, izjav in raziskav, v katerih so evropske institucije poudarjale pomen “spomina, resnice in pravice” v zvezi s tragičnimi dogajanji v času totalitarnih in avtoritarnih režimov v Evropi v dvajsetem stoletju. Še posebej nam je ostala v spominu resolucija Evropskega parlamenta iz aprila 2009, na temelju katere je bila ustanovljena Platforma evropskega spomina in vesti.

Njena članica je vse od začetka tudi slovenski Študijski center za narodno spravo, ki ga je ustanovila prva vlada Janeza Janše leta 2008. Študijski center za narodno spravo je že leta 2009 po priporočilu Evropskega parlamenta v Rajhenburgu obeležil spominski dan na žrtve totalitarizmov. Vse od tedaj vsako leto ob 23. avgustu sodelavci Študijskega centra v sodelovanju z različnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi organiziramo slovesno obeleževanje tega dne, obenem pa se udeležujemo tudi evropske obeležitve.

Resolucija pomembna za Slovenijo, ker je bila po drugi svetovni vojni prikrajšana za svobodo
Letošnja v Varšavi je bila še posebej pomenljiva, saj smo se spominjali, kot pravi septembrska resolucija, da “sta komunistična Sovjetska zveza in nacistična Nemčija pred 80 leti, 23 avgusta 1939, podpisali pakt o nenapadanju, znan kot Molotov-Ribbentrop, in njegove tajne protokole, s čimer sta si dva totalitarna režima razdelila Evropo in ozemlja neodvisnih držav po interesnih območjih in tako utrdila pot za izbruh druge svetovne vojne,” in da je “bila neposredna posledica tega pakta in pogodbe o meji in prijateljstvu med nacisti in Sovjetsko zvezo z dne 28. septembra 1939 ta, da je najprej Hitler vdrl na Poljsko, dva tedna za njim pa še Stalin, s čimer sta poteptala poljsko neodvisnost in povzročila neprimerljivo za Poljake. 30. novembra 1939 je komunistična Sovjetska zveza začela agresivno vojno s Finsko, junija 1940 je okupirala in si priključila dele Romunije (nekaterih ozemelj ni nikdar vrnila) ter si nasilno prisvojila še neodvisne republike Litvo, Latvijo in Estonijo.

Sovjetski zunanji minister Vjačeslav Molotov se rokuje z nacističnim vrhom. Del tega pakta so bili tudi slovenski komunisti. (Foto: Youtube)

Za nas Slovence je še posebej zanimiv tisti del resolucije, ki poudarja položaj držav za železno zaveso po drugi svetovni vojni, kamor je spadala tudi Jugoslavija in Slovenija z njo vred, “ker so nekatere evropske države po porazu nacističnega režima in po koncu druge svetovne vojne doživele povojno obnovo in stopile na pot sprave, druge pa so ostale pod diktaturo (nekatere pod neposredno sovjetsko okupacijo oziroma vplivom) še pol stoletja in so bile še naprej prikrajšane za svobodo, suverenost, dostojanstvo, človekove pravice in družbeno-gospodarski razvoj.” [1]

Resolucija nam je nastavila ogledalo
Včasih je za lastno dobro in premislek o svojem položaju v času in prostoru pametno ponoviti temeljna in neovrgljiva, na neizpodbitnh dokazih stoječa zgodovinska dejstva. In septembrska resolucija Evropskega parlamenta je nedvomno storila prav to: še enkrat nam je neizprosno nastavila ogledalo. Nesprejetje in zmanjševanje pomena tokratne resolucije Evropskega parlamenta, tako kot tiste iz leta 2009, in poniglavo sprenevedanje zlasti levega dela javnosti ob resnicah, ki jih ta sporoča, slovenskemu narodu ob soočanju s posledicami totalitarizmov ne bo prav nič pomagalo.

 

Milan Kučan (Foto: STA)

So stvari, ki zahtevajo svoj čas in prostor. In tako sem prepričana, da bo nekoč v prostorih Evropskega parlamenta postavljena spominska plošča na žrtve množičnih sistemskih in sistematičnih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so se dogajale v našem delu Evrope med in po drugi svetovni vojni. Evropski poslanec Milan Zver se je ob svojem predlogu za tovrstno počastitev žrtev srečeval s silovitimi nasprotovanji. Tedanji predsednik slovenske vlade Miro Cerar je tedanjemu predsedniku Evropskega parlamenta Martinu Schultzu poslal protestno pismo, nekdanji predsednik Milan Kučan pa je v nekem intervjuju Zvera označil za tistega, ki blati Slovenijo v tujini. A še zdaleč ne gre za blatenje, pač pa gre na eni strani za degutantno prikrojevanje zgodovinskih dejstev v svojo politično korist, ne glede na elementarno človeško moralo, na drugi strani pa plemenita prizadevanja za priznavanje človeškega dostojanstva vsem živim in mrtvim. In na tej točki je septembrska resolucija Evropskega parlamenta korak v pravo smer.

dr. Andreja Valič Zver

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. septembra 2019 o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope (2019/2819(RSP)).

nazaj na vrh