Ostanite v suženjstvo zakl… zadeti! Izpostavljeno

  • Napisal  Gašper Blažič
  • Comments:DISQUS_COMMENTS
Stavka SVIZ Stavka SVIZ Matic Štojs

Mnogi so me včeraj spraševali, češ kaj pa ti misliš o učiteljski stavki. Preprostega odgovora jim nisem mogel dati, ker je situacija preveč komplicirana. Tudi zato sem si vzel nekaj časa za premislek. In kaj lahko rečem danes, »the day after«? Da je bila stavka delno upravičena, povsem neupravičena pa je bila njena politična, pravzaprav politikantska zloraba.

Povsem jasno je namreč, da tudi med učitelji obstaja precejšnja neenakost. Obstajajo takšni, ki se res trudijo in jih lahko vsakodnevno druženje z otroki, ki zaradi epohalnih sprememb v načinu vzgajanja postajajo čedalje bolj naporni, lahko povsem izmozga. In takšni dobivajo neto plačo manj kot tisočaka, čeprav so še nekaj let dobivali kakšnih dvesto evrov več. Njihovo stisko na nek način čutim, ker smo glede plač v zelo podobnem položaju, s to razliko, da pisec teh vrstic pač ne dela v javnem sektorju. In če privoščim boljše plačilo sebi, ga moram tudi drugim.

Ko so stavkali strojevodje...

Do stavk imam pogosto precej ambivalenten odnos. Navsezadnje sem eno od njih obdelal tudi v knjigi, namreč stavko strojevodij, ki se je zgodila še v času SFRJ in samoupravnega socializma. To sicer ni bila prva stavka s političnim sporočilom, je bila pa prva vnaprej napovedana stavka, ki pa so jo vodilni v tedanjem ŽG Ljubljana (danes Slovenske železnice) ter vladajoči politiki v tedanjih partijskih in republiških strukturah (predsednik CK ZKS Milan Kučan, predsednik republiškega izvršnega sveta Dušan Šinigoj, predsednik republiške zveze sindikatov Miha Ravnik, itd.)vzeli resno šele, ko je bilo prepozno. Stavka strojevodij se ni zgodila zgolj zaradi višine plač, ampak predvsem zaradi nesorazmerij v plačnem sistemu, pa tudi zaradi zaostrenih finančnih, gospodarskih in socialnih razmer. Po eni strani je vrednost jugoslovanskega dinarja močno nažirala hiperinflacija, po drugi strani pa je bil tedanji sistem s svojimi samoupravnimi sporazumi tako sprevržen, da so bili delavci formalno sami odgovorni za vsako spremembo, ki je šla na njihovo škodo. Češ, sami ste tako podpisali, kaj se torej greste? Problemi so bili tudi zaradi mobinga, ki je bil tedaj še tabu tema in »nekaj normalnega« - pritiski z zdravstvenimi pregledi, periodičnimi izpiti, itd. In ko je manjša sindikalna celica (izvršilni odbor Osnovne organizacije sindikata TOZD Vleke vlakov Ljubljana), ki se je čutila dovolj neodvisna od partije in njej podrejene sindikalne strukture, naredila upor, se je znašla praktično sama proti vsem. S pritiski in poskusi razbijanja njene enotnosti so jo hoteli zlomiti. Vendar je vzdržala. Njeno jedro je kasneje postalo novo jedro prvega slovenskega neodvisnega poklicnega sindikata, to je Sindikata strojnega osebja Slovenije in Istre, danes Sindikat strojevodij Slovenije. Njen najbolj prepoznaven obraz je bil vseskozi Slavko Kmetič, poslanec republiške skupščine v času osamosvajanja in kasneje predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.

Štrukljevanje na trgu

Ali lahko potegnemo sploh kakšno vzporednico z včerajšnjo stavko učiteljev? Ko sem bil učenec, sem bil kakšnega stavkovnega dneva učiteljev kar vesel, saj sem ostal doma. A ko v zadnjih letih opazujem občasno »štrukljevanje« na ulicah, se moram kar zamisliti. Kot sem že dejal: nekatere zahteve, kar se tiče najbolj prikrajšanih učiteljev, lahko smatram za upravičene. A prav ti najbolj prikrajšani bodo morali priznati, da so tudi s strani lastnega sindikata najbolj nategnjeni. Vsaj če nekoliko seštejemo včerajšnje najbolj značilne poteze shoda. Petje Internacionale, pozdrav predstavnika SD (torej koalicijske stranke, ki je del vlade, proti kateri naj bi včeraj protestiral SVIZ!), pa seveda v srce segajoči govor Branimirja Štruklja, glavnega tajnika SVIZ in enega od vidnih članov Levice. Če torej naredimo prerez včerajšnjega protestnega shoda, lahko zaključimo, da je šlo za čisto politikantsko diverzijo in zlorabo shoda, predvsem tistih, ki so upravičeni do večjih plač, ki so se znašli v isti vrsti s t. i. kaviar-socialisti.

In kakšna bo posledica včerajšnjega shoda, ki je po mnenju enega od ravnateljev samo del ene najslabše pripravljenih učiteljskih stavk doslej? Morda to, da bodo dobili povišanje plač za drobiž (npr. od 20 do 50 evrov), plačni in nasploh družbeni sistem, ki takšne anomalije dopušča, bo ostal nedotaknjen. Večja posledica bo morda le ta, da bosta SD in Levica dobili nekaj novih glasov med učiteljskimi kadri. Češ, mi smo vam to zrihtali. In to je dejansko največja sprevrženost. Dogaja se politična zloraba za ohranjanje oblasti v rokah starih centrov moči. Povedano drugače: stavkajoče učitelje sindikalni funkcionarji s Kučanovim zetom Štrukljem na čelu dejansko omamljajo z »opijem za ljudstvo«. Da bi še naprej ostali v suženjstvo zakleti in … zadeti.

Ko nas sodobni Mao Cetung poziva k morali

In če se je isti dan dogajala poulična revolucija, se je morala zgoditi še kulturna. Njen glasnik, minister za kulturo Tone Peršak je Sloveniji sporočil, naj enkrat že pusti pri miru Prešernove nagrajence, gre vendarle za svobodo umetniškega izražanja. Na tem mestu pa mu sporočam, da ministra ne nameravam ubogati in ne bom tiho. Vendar s to razliko, da sem bolj kritičen do podeljevalcev nagrad kot do tistih, ki so nagrado Prešernovega sklada prejeli. Če si oni lastijo pravico do umetniške svobode, se bom sam skliceval na svobodo izražanja. Ker nočem ostati v suženjstvo zaklet. Še manj pa zadet.

nazaj na vrh